uvod
1 Uvod
Civilizirane človeške družbe si je težko zamisliti brez knjižnic, brez vozlišča za povezovanje in izmenjavanje podatkov ter informacij. Prav tako si je nemogoče predstavljati knjižnico brez usposobljenih bibliotekarjev, ki so v davni preteklosti zgolj veljali za stražarje oziroma varuhe modrosti, a v današnjem času so tudi prevzeli vlogo eksploratorja, koordinatorja in organizatorja podatkov ter informacij. Če sledimo razvoju knjižnic lahko ugotovimo, da so spočetka obstajale preproste oblike klasificiranja in izmenjav informacij v preprostih sistemih oziroma družbah. V nadaljnjem razvoju pa je ta preprostost postajala kompleksnejša do obdobja, ko so nosilci in uporabniki človekove kulture začutili napor pri iskanju in izmenjavi informacij in prav v tem obdobju se nahaja današnji civilizirani svet. Na dogodke, pojave in pravila se poskuša gledati čim bolj holistično ter interdisciplinarno. Nastala je globoka težnja oziroma želja k poenostavljanju
kompliciranih življenjskih danosti (enostavni, hitri in učinkoviti informacijski sistemi, kvalitetni didaktični pristopi pri posredovanju znanja, čim hitrejše in enostavnejše reševanje družbenih problemov, avtomatizacija poprej monotonih, a kljub temu kompliciranih in zamudnih delovnih procesov, itd.).1V tem kaosu različnih in številnih informacij je še posebej pomembno ohraniti dober pregled nad produkcijo in potrebo ljudi, kar bi lahko pomenilo, da se bo pomen tako bibliotekarske / informacijske znanosti, kot tudi dejavnosti v prihodnosti še povečal. Drugi aspekt, ki izhaja iz poprej omenjenega, je informacijsko opismenjevanje ljudi (npr. uporaba računalniške aplikacije za iskanje podatkov in informacij) za hitro in učinkovito uporabo pomembnih informacij brez katerega si v današnjem času težko zamislimo kakršnokoli študijsko oziroma znanstveno delo (npr. umetnost oziroma znanost o kopanju informacij - information digging). Pomen informacijskega opismenjevanja (IO) v zgodnjih šolskih letih pa tja do dobe zrelosti je izredno velik in več kot nujen.
Zelo spodbudno je dejstvo, da se šole nujnosti IO dobro zavedajo in da so že storili učinkovite korake pri uresničevanju IO šolarjev in dijakov.2 Ena izmed tovrstnih naprednih in resnih ustanov je tudi Šolski Center Celje (ŠCC), ki ima zelo bogato založeno knjižnico, katera tudi izvaja kvalitetno bibliopedagoško dejavnost (o tem bom obširneje pisal nekoliko pozneje).
1.1 Cilj pripravniškega dnevnika
Pripravniški dnevnik sem si zamislil na naslednji način:
- da prikažem zgodovinski razvoj knjižnice,
- da prikažem naravo in dinamiko dela v knjižnici ŠCC,
- da prikažem referenčne pogovore (bibliotekar / uporab nik),
2 Razvoj knjižnice Šolskega Centra Celje
3• Od 1945 leta dalje je v Gaberju delovala industrijska kovinarska šola (IKŠ), ki je sicer namenila nekaj prostora knjigam, vendar pa o pravi knjižnici ne moremo govoriti.
• Leta 1976 se je šola preselila v novo poslopje na Pot na Lavo 22, kjer ima svoj sedež (spremenila je naziv - Srednja tehniška šola) še danes. V tem času je že prišlo do prvih
poskusov urejevanja knjižničnega fonda, a enotnega koncepta takrat še ni bilo.• Z uvedbo programa usmerjenega izobraževanja (UI) v šolskem letu 1982/83 se je postavil normativ, da naj bi sleherna šola, ki je izvajalka programa usmerjenega izobraževanja
imela lastno knjižnico in strokovno usposobljenega bibliotekarja. Vzporedno s tem normativom so se postavili še drugi normativi (npr. število knjig na m2, obseg delovnega prostora, itd.). Knjižnica se je selila v nove prostore, kar je pomenilo, da je bilo potrebno vse knjige pregledovati in popisati. V teh časih so se tudi osnovali fondi učbenikov za dijake. Knjižnični fond je iz leta v leto naraščal, tako da so leta 1982 tudi zaposlili profesionalno bibliotekarko. Ves knjižnični fond se je sicer že nahajal v današnjih prostorih knjižnice, vendar pa še ni bil klasificiran po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK). V času UI se je na Srednji tehniški šoli priključila še naravoloslovna - matematična Gimnazija, ki pa s seboj ni prinesla nikakršnega knjižnega gradiva, tako da se število knjižničnega fonda ni povečalo, a potreba po dodatnem knjižničnem fondu je bila vse večja. Po številu uporabnikov naj bi po takratnih uveljavljenih normativih šolska knjižnica imela 50000 enot, česar pa seveda takrat ni bilo možno doseči.• Leta 1994 je imela knjižnica vsega skupaj okoli 24000 knjig. Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport (MRSŠŠ) je v tem letu prispevalo okoli 1500 knjig (pretežno učbenike). V letu 1995 je MRSŠŠ prispevalo okoli 1000 knjig (v glavnem učbenike) in v letu 1996 je MRSŠŠ prispevalo 40000 SIT, a paketov knjig niso več pošiljali. V letu 1997 je MRSŠŠ popolnoma ukinilo sredstva za knjižnico ŠCC, a se je v tem letu kljub temu povečal fond za 3000 enot.
• Eksponentna rast produkcije publikacij in potrebe uporabnikov je bil pogoj, da se je morala knjižnica ŠCC posodobiti (že leta 1988 so na tej šoli izdelali računalniški program za obdelavo knjižničnega gradiva). Leta 1991 se je pojavil program SAOP "Šolska knjižnica", kamor so vnesli okoli 8000 enot knjižničnega fonda. Leta 1997 so prišli do ugotovitve, da je tudi program SAOP postal za šolsko knjižnico preozek, tako da je takrat knižnica ŠCC morala postati aktivna članica sistema COBISS-a (leta 1994 je že bila pridružena članica), da bi si s tem pridobila pravico prenašati podatke iz vzajemne kataložne baze podatkov COBIB v lokalno šolsko bazo podatkov.
- Knjižnica danes: Knjižnica ŠCC je ena najbogatejših srednješolskih knjižnic v Sloveniji.
Predstavlja informacijsko in učno središče zavoda, saj z gradivom povezuje vsa predmetna področja (jezikoslovje, humanistiko, družboslovje, naravoslovje, aplikativne vede) in je namenjena dijakom, študentom in zaposlenim. Ima preko 47000 enot računalniško obdelanega gradiva ter okoli 102 naslova domače in tuje periodike. Uporabniki lahko iščejo informacije tako na računalniškem katalogu COBISS / OPAC, kot tudi na internetu, ki ima tudi funkcijo zabave. Vsi uporabniki si lahko gradivo izposodijo na dom, razen referenčnega gradiva, periodičnega tiska ter diplomskih nalog študentov (možen je pregled tovrstne literature v čitalnici, v skrajnem primeru si lahko uporabniki del vsebine prefotokopirajo, vendar morajo v najkrajšem možnem času gradivo vrniti). Dijaki zavoda si lahko izposojajo učbenike iz učbeniškega sklada že od leta 1997; na voljo so jim kompleti učbenikov za posamezne programe in letnike. Eno najbolj vidnih in najpomembnejših področij v kulturnem življenju knjižnice je njena razstavna dejavnost s spremljajočimi kulturnimi prireditvami. V knjižnici so zaposleni štirje bibliotekarji. Knjižnica je tudi podaljšala odpiralni čas in je zdaj na voljo uporabnikom od 730 do 16°°.
3 Prikaz narave in
dinamike dela v knjižnici SCC3.1 1. delovni teden (3.09. - 7.09.2001)
I. Spoznavanje dela v šolski knjižnici
V prvem delovnem tednu pripravništva v knjižnici Šolski center Celje sem spoznal naslednje elemente:
• Knjižnične prostore in njihova razporedi
tevl. PROSTOR
a.) Izposojevalni pult, ki vključuje tri računalnike in zasčitno napravo proti kraji.b.) Pisarniški prostor vodje knjižnice.
c.) Omizje za interne službene pogovore, kjer se bibliotekarji skupaj z vodjo knjižnice
posvetujejo o preteklih in aktualnih problemih, o predlogih in o prihodnostnih načrtih dela.d.) Čitalniški prostor, kjer se lahko dijakinje in dijaki učijo.
e.) Štiri uporabniške računalnike za listanje in poizvedbe v računalniškem katalogu ter dva računalnika za iskanje podatkov na internetu .
f.) Knjižnično gradivo je razporejeno po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) in čitalniški prostor je odprtega tipa, v sredini knjižničnega prostora strogo razmejujejo med seboj
knjižne police, kjer se nahajajo knjige s področja jezikoslovja (slovensčina, angleščina, nemščina in italijanščina), literarne teorije, poezije (slovenska, tuja) in proze (slovenska, tuja) ter knjižnih polic, kjer se nahajajo knjige s področja naravoslovnih (fizika, kemija, matematika, biologija)., družboslovnih / humanističnih (sociologija, psihologija, pedagogika, umetnosti, etnologija) znanostih in aplikativnih ved (medicina, elektrotehnika, računalništvo, informatika, strojništvo, gradbeništvo). V tej knjižnici se hranijo tudi raziskovalne naloge srednješolcev, kot tudi diplomska dela iz višjih strokovnih šol..g.) Serijske publikacije (102 različnih naslovov) se hranijo na lokaciji blizu izposojevalnega
pulta na posebnih policah (Mladina, Gea, Monitor, revije za elektrotehniko, Moj mikro.
itd.)
h.) Dve razstavni mreži pa se nahajata v sredini prostora in sta izključno namenjeni knjižnim
novostim.
i.) V tej knjižnici je tudi arhiv (ki je v posebnem prostoru), kjer se hranijo knjižna in neknjižna gradiva
(audio kasete, video kasete, CD - Romi, glasbeni CD-ji) in imajo do njih dostop samo bibliotekarji in profesorji.
j.) Izven knjižničnega prostora se nahaja tudi skladišče za učbenike, kjer sem dne,
04.09.2001, učbenike preštel in jih opremil z ustreznimi nalepkami črtnih kod, kajti že od
leta 1997 poteka projekt učbeniškega sklada, ki omogoča dijakom, da si ceneje pridobijo učno literaturo.
• Prvi referenčni pogovori z dijaki
Pri referenčnih pogovorih z dijaki sem spoznal njihove osnovne informacijske potrebe, ki se raztezajo od iskanja učbenikov, gradiva za seminarske naloge pa tja do gradiva obveznega čtiva. Njihova informacijska potreba je po mojem prvem vtisu mnogokrat le delno profilirana.
• V prvem tednu sem tudi okvirno spoznal postopek za izdelavo članske izkaznice.
• Spoznal sem tudi program SAOP, po katerem so pred prihodom programa COBISS-a
obdelali gradivo in se zdaj še uporablja zgolj za evidentiranje izposoje in vračanje gradiva, ki še ni vnešeno v vzajemni online katalog COBIB (SAOP program se uporablja tudi za izposojanje gradiva dijakom iz učbeniškega sklada). Nekaj knjižnega gradiva v knjižnici pa je še potrebno vnesti v vzajemno bazo podatkov. Izposoja in vračanje gradiva dijakov/-inj in profesorjev poteka preko programa COBISS / OPAC, kot tudi zaračunavanje zamudnine, pisanje opominov, statistike, itd..
V ponedeljek 11.09.2001 bom šel na strokovno izpopolnjevanje UPORABE PROGRAMSKE OPREME COBISS / KATALOGIZACIJA - ZAČETNI TEČAJ v
institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM). Tečaj traja od 11.09. - 15.09.2001.
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!