3mesec
3.9 9. delovni teden (05.11 - 09.11.2001)
Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:
Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva, vnos podatkov v program COBISS / katalogizacija, opremljanje knjig, svetovanje uporabnikom in evidentiranje računa dobavitelja.
Prvič sem v tem tednu razvrščal in nato zlagal registrirne kartone članov naše šolske knjižnice,
ki sem jih najprej razvrščal po abecednem vrstnem redu, nakar sem jih ustrezno (po abecedi) zložil v kartoteko članov. V tej kartoteki članov se hranijo vsi člani šolske knjižnice od leta 1982 pa do današnjih dni.Spoznal sem tudi novo situacijo pri izposojevanju določene knjige, ki je sicer že vnešena v lokalno bazo podatkov, vendar pa še nima vpisane številke za izposojo. V tem primeru je potrebno odpreti program COBISS / katalogizacija, nakar poiščemo publikacijo po ISBN (če jo publikacija nima moramo vtipkati naslov in / ali avtorja in leto izida publikacije). V lokalni bazi podatkov dobimo npr. 1 zadetek, vtipkamo številko 1, nakar se n
am odpre že znana menujska maska. S kursorjem gremo na polje 996, nakar s kombinacijo tipk PF1 / enter gremo v kataložni zapis. Pregledamo vse podatke, ki so že vnešeni. V podpolju številke za izposojo (podpolje 9) opazimo, da številka za izposjo še ni vnešena. V tem primeru s čitalcem paličnih kod prenesemo številko za izposojo v zapis, kar potrdimo z ukazom ENTER, nakar zapis shranimo s kombinacijo tipk PF1 / KP7. S kombinacijo tipk PF1 / enter nato zapustimo zapis, nakar v programu COBISS / izposoja preizkusimo, če je možno publikacijo zdaj izposoditi. To sem naredil tako, da sem s kombinacijo tipk PF4 / KP3 priklical opcijo IŠČI, nakar sem vtipkal svoj priimek in ime ter z ukazom enter odprl direktorij svojih izposojenih knjig. S čitalcem paličnih kod sem si nato izposodil publikacijo, nakar sem jo s kombinacijo tipk PF4 / KP4 zopet vrnil. Na takšen način sem se prepričal, da je številka za izposojo res vnešena.Načrt za bibliopedagoško uro v knjižnici
Glede na to, da je moja mentorica predlagala, da bi prvič sam izvedel bibliopedagoško uro v knjižnici, sem sklenil, da napišem načrt za izvajanje bibliopedagoške ure v knjižnici. Pri tem sem se nekoliko vzgledoval po načinu izvajanja bibliopedagoških ur gospe Olge Vurcer, Jane Golobove in Jožice Škorje in po učnem načrtu za srednje šole (Novljan, S. in Steinbuch, M.).
V tem vpogledu se mi je zdelo smiselno, da determiniram strukturo izvajanja bibliopedagoške ure v naši knjižnici.
Struktura bibliopedagoške ure
- Tema / naslov
Osnovna knjižnična informacijska znanja.
- Ključne besede
knjižnica, literatura, orientacija, računalniki, iskanje informacij.
- Cilj ure osnovnih knjižničnih informacijskih znanj
Kaj se naj dijaki v tej šolski knjižnici naučijo? Dijaki naj bi pri bibliopedagoški uri spoznavali knjižnico (fond, opremo, pomembno poslanstvo knjižnice, itd.) in si pri tej uri pridobili osnovno orientacijo v knjižnici (klasifikacijo gradiva, pravila oziroma hišni red v knjižnici, iskanje po računalniškem katalogu, iskanje po internetu, itd.)
- Zgradba ure
Uvodna motivacija, vprašanja, predstavitev kadra, razlaga o pravilih obnašanja v knjižnici in sistematičen prikaz vsebine knjižnice, iskanje po računalniškem katalogu COBISS / OPAC, praktične iskalne vaje (dijaki iščejo gradivo po knjižnih policah). Na koncu povzetek o tem, česa so se na novo naučili ter vračanje knjig na police.
BIBLIOTEKAR: Dijakinje in dijaki naše šole, z veseljem Vas pozdravljamo v naši šolski knjižnici, ki je ena največjih srednješolskih knjižnic v Sloveniji. Vprašal bi Vas, ali se Vam zdi naša knjižnica velika?
DIJAKINJE/-ki: Zelo veliko knjig je tukaj!
BIBLIOTEKAR: Res je, da je v naši knjižnici mnogo knjig, saj jih je več kot 47000 enot, vendar pa morate vedeti, da obstajajo pri nas v Sloveniji še mnogo večje. Tako npr. naša Narodna Univerzitetna Knjižnica ima več kot 2000000 enot gradiva. Vprašal bi Vas, ali se Vam zdi knjižnica pomembna ustanova (nihče ne odgovori)? Knjižnica je zelo pomembna ustanova in ni zgolj namenjena izposoji in vračanju gradiva. V knjižnici lahko dobite tudi koristne nasvete ali od bibliotekarjev ali pa iz knjig, revij, časnikov. V knjižnici lahko rešujete pereče probleme, tako glede svojih šolskih nalog, kot tudi, kar je manj znano glede reševanja problemov v vsakdanjem življenju. No, o tem nekoliko kasneje. V tej knjižnici smo zaposleni štirje bibliotekarji, vodja knjižnice gospa Olga Vurcerjeva, gospa Jana Golobova, gospa Jožica Škorja in jaz, Karl Petrič.
Odpiralni čas knjižnice je od 730 do 1600 ure. Kako lahko postanete član naše knjižnice?
DIJAK: S tem, da se včlaniš!
BIBLIOTEKAR: Zelo lepo povedano! Od bibliotekarja dobite karton, kamor vpisujete svoje podatke, nakar se na hrbtni strani kartona še podpišete. Bibliotekar Vam izda izkaznico, nakar vi plačate 500 SIT za članstvo. Izkaznica Vam velja potem za vso šolsko obdobje. Toliko o tem. Kaj mislite katere knjige je možno dobiti pri nas?
DIJAKINJE / -KI: Romane, pesmi, strokovne knjige …
BIBLIOTEKAR: Zelo dobro in korektno ste povedali. Gradivo v naši knjižnici je urejeno po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK). S pomočjo UDK-aja se s pomočjo številk od 0 do 10 urejuje oziroma razvršča vso človekovo znanje. Tako npr. 1 pomeni filozofija, 51 matematika, itd. Teh številk zaenkrat še ne morete povsem poznati, zato so na začetku polic poleg UDK oznak tudi besedilne oznake, ki Vas napotijo v ustrezno smer. Na prvih policah lahko najdete angleško-slovenske (in obratno) slovarje, nemško-slovenske, itaijansko-slovenske, itd. Na teh policah najdete tudi razne učbenike za angleščino, nemščino in tudi italijanščine. Naslednje police so namenjene slovenskemu jeziku in književnostjo, kjer najdete knjige o jezikoslovju, o literarni teroiji, o retoriki, učbenike in gradiva za maturo. Naslednje police so namenjene literaturi, ki je razvrščena po zvrsteh (slovenska proza, slovenska poezija, slovemska dramatika, tuja poezija, tuja dramatika, tuja proza, mladinska proza, družbeni romani, vojni romani, biografije, humor, vohunski romani, kriminalke in znanstvena fantastika) in znotraj tega so knjige urejene po abecedi. Tukaj, kjer se vi trenutno nahajate je čitalniški prostor, na drugi strani so knjige urejene po tematiki (fizika, astronomija, kemija, matematika, biologija, medicina, sociologija, filozofija, religija, pedagogika, didaktika, psihologija, umetnost, film, glasba, šport, pravo, ekonomija, zgodovina, geografija, geologija, prezenčna literatura, računalništvo, elektrotehnika, raziskovalne naloge in diplomska dela, strojništvo in gradbeništvo). Vi ste dijaki gradbene smeri?
DIJAKINJA: Mi smo prvi letnik gradbene smeri!
BIBLIOTEKAR: No, vidite Vaša strokovna literatura se nahaja na moji desni strani na zadnjih policah. Tam boste našli knjige o gradbeništvu in prostorskem planiranju. Zdaj bomo pa izvedli nekaj iskalnih vaj. Povedal Vam bom naslov in vi boste iskali po policah. Npr. poiščite Enciklopedijo Slovenije, in ko jo boste našli si bomo malce ogledali vsebino, kajti v Enciklopedijah lahko najdete zelo pomembne informacije (sledi ogled). Tudi v leksikonih je možno najti pomembne informacije, toda v leksikonih najdete večinoma informacije glede specialnih tematik npr. leksikon kemije, leksikon glasbe, ipd. Ste že dobili kakšno obvezno čtivo?
DIJAK: Ja, seveda in to knjigo z naslovom "Kamena vrata"!
BIBLIOTEKAR: Vrata ste prav povedali, a kamena ne ustreza, kajti vi po vsej verjetnosti mislite na Sartrovo delo "Za zaprtimi vrati"?! Prosim, pojdite to knjigo poiskati (dijak jo v sorazmerno kratkem času najde). Zelo dobro ste to izvedli! No, zdaj pa si še pojdemo ogledati javni računalniški katalog COBISS / OPAC. Kaj je in čemu je namenjen (sledi razlaga)? Kaj pa je COBISS (sledi kratka razlaga)?
Kaj je COBIB (sledi kratka razlaga)? Kako iščemo po računalniškem katalogu COBISS / OPAC (sledi kratka razlaga)? Dijakinje in dijaki priporočam Vam, ko pridete v knjižnico, najprej pogledajte v javni računalniški online katalog COBISS / OPAC in si pogledate, če knjiga slučajno ni izposojena, nato pojdite do ustrezne police in si izberete svojo knjigo. Če pa ne veste, kako iskati, se n
ikar ne bojte, kajti tukaj smo bibliotekarji, ki Vam bomo po svojih najboljših močeh svetovali. Česa ste se danes na novo naučili (sledi preverjanje pridobljenega znanja)? Kako bi ovrednotili današnjo uro in kaj se Vam je zdelo najpomembnejše (sledi evalvacija).Zaključek:
Umetnost iskanja informacij je v današnji eksplozij informacij zelo koristno znanje, da iz kopico informacij razberemo tiste, ki so najnujnejše oziroma najpomembnejše. Za Vas je to še zlasti pomembno, ko opravljate svoje šolske obveznosti. Zelo veseli smo bili Vašega obiska in upajmo, da se bomo večkrat videvali! Lep pozdrav!DIJAKINJE / -ki: Nasvidenje!
- Literatura
Novljan, S., Steinbuch, M.(1997): Knjižnična Informacijska Znanja (učni načrt za srednje šole).
-
Uporabljena sredstva / učni pripomočki Računalniki.- Učna oblika
Frontalni pristop, skupinsko delo.
- Učna metoda
Metoda pogovora.
-Uvod
Uvod naj bi bil kratek, enostaven in zelo fleksibilen, tako da je možno logično in racionalno
preklopiti na osrednjo temo .
- Osrednja tema
Osrednja tema naj bi bila eksplicitno izražena.
- Zaključek
Povzetek iz osrednje teme naj bi bil uresničen.
Kot zanimivost
V preteklih tednih od 28.09.2001 do 26.10.2001 sem spremljal dinamiko obiska uporabnikov naše šolske knjižnice na časovni mikroskali 30 minut. Rezultati so bili naslednji:
Tabela 1: 1. teden Frekvenca uporabnikov na manjši časovni skali
|
Datum è |
28.09.01 |
01.10.01 |
02.10.01 |
03.10.01 |
04.10.01 |
05.10.01 |
|
Čas |
Petek |
Ponedeljek |
Torek |
Sreda |
Četrtek |
Petek |
|
7.00 - 7.30 |
4 |
4 |
7 |
7 |
0 |
5 |
|
7.30 - 8.00 |
13 |
23 |
5 |
6 |
7 |
10 |
|
8.00 - 8.30 |
1 |
0 |
10 |
0 |
4 |
3 |
|
8.30 - 9.00 |
14 |
2 |
9 |
14 |
7 |
10 |
|
9.00 - 9.30 |
15 |
20 |
17 |
8 |
6 |
23 |
|
9.30 - 10.00 |
10 |
17 |
13 |
19 |
9 |
11 |
|
10.30 - 11.00 |
18 |
15 |
15 |
10 |
12 |
18 |
|
11.00 - 11.30 |
12 |
15 |
17 |
15 |
15 |
13 |
|
11.30 - 12.00 |
7 |
10 |
11 |
6 |
6 |
10 |
|
12.00 - 12.30 |
13 |
17 |
27 |
44 |
17 |
19 |
|
12.30 - 13.00 |
14 |
18 |
19 |
6 |
2 |
35 |
|
13.00 - 13.30 |
3 |
6 |
2 |
6 |
3 |
2 |
|
13.30 - 14.00 |
8 |
8 |
12 |
3 |
5 |
5 |
|
vsota |
132 |
155 |
164 |
147 |
93 |
164 |
Iz tabele 1 in grafa 1 je možno razbrati, da je od 700 - 730 h frekvenca obiskov uporabnikov nižja, saj se giblje število od 0 do 7 uporabnikov. Tudi v času od 1330 do 1400 h se je gibalo število uporabnikov od 3 do 12 uporabnikov. V naslednjem polurnem časovnem intervalu od 730 - 800 h je frekvenca obiskov od 5 do 23 uporabnikov. Največjo frekvenco se beleži praviloma v časih od 830 do 1300 h ure, saj je bilo dne, 03.10.2001 ob 1230 h uri 44 uporabnikov v knjižnici. Največ obiskov sem beležil dne, 02.10.2001 (164 uporabnikov), a najmanj 04.10.201 (zgolj 93 uporabnikov). V obdobju od 28.09. do 05.10.2001 je bilo povprečje uporabnikov 142,5 oziroma 142 / 143 uporabnikov.
Tabela 2: 2. teden (opomba: 08.10.2001 začel ob 7.00 delati)
|
Datum è |
08.10.01 |
09.10.01 |
10.10.01 |
11.10.01 |
12.10.01 |
|
Čas |
Ponedeljek |
Torek |
Sreda |
Četrtek |
Petek |
|
8.00 - 8.30 |
3 |
9 |
3 |
8 |
3 |
|
8.30 - 9.00 |
20 |
5 |
10 |
10 |
7 |
|
9.00 - 9.30 |
8 |
4 |
13 |
13 |
11 |
|
9.30 - 10.00 |
9 |
9 |
5 |
10 |
13 |
|
10.00 - 10.30 |
20 |
28 |
13 |
10 |
5 |
|
11.00 - 11.30 |
8 |
15 |
10 |
12 |
15 |
|
11.30 - 12.00 |
9 |
6 |
9 |
6 |
5 |
|
12.00 - 12.30 |
11 |
21 |
22 |
19 |
15 |
|
12.30 - 13.00 |
5 |
13 |
4 |
20 |
26 |
|
13.00 - 13.30 |
10 |
4 |
1 |
8 |
2 |
|
13.30 - 14.00 |
15 |
3 |
2 |
13 |
9 |
|
14.00 - 14.30 |
5 |
8 |
5 |
2 |
1 |
|
14.30 - 15.00 |
6 |
5 |
2 |
2 |
3 |
|
vsota |
148 |
130 |
99 |
133 |
115 |
V tabeli 2 in graf 2 lahko vidimo, da je v urah od 800 - 830 h frekvenca obiskov uporabnikov nižja, saj se giblje število od 3 do 9 uporabnikov. Tudi v času od 1330 do 1500 h je bila frekvenca uporabnikov nižja, saj se je gibalo število uporabnikov od 1 do 8 uporabnikov. Največjo frekvenco v tem tednu sem beležil dne, 09.10.2001 v času od 1000 do 1030 ure, saj je bila frekvenca 28 uporabnikov. Največ obiskov sem beležil dne, 08.10.2001 (148 uporabnikov), a najmanj 10.10.201 (zgolj 99 uporabnikov). V obdobju od 08.10. do 10.10.2001 je bila povprečna frekvenca uporabnikov 125 uporabnikov.
Tabela 3: 3. teden (meritev začela v ponedeljek ob 8:30)
|
Datum è |
15.10.01 |
16.10.01 |
17.10.01 |
18.10.01 |
19.10.01 |
|
Čas |
Ponedeljek |
Torek |
Sreda |
Četrtek |
Petek |
|
8.00 - 8.30 |
k/ |
3 |
7 |
4 |
7 |
|
8.30 - 9.00 |
18 |
12 |
9 |
18 |
20 |
|
9.00 - 9.30 |
10 |
5 |
20 |
11 |
15 |
|
9.30 - 10.00 |
11 |
11 |
20 |
18 |
20 |
|
10.00 - 10.30 |
10 |
1 |
9 |
10 |
18 |
|
11.00 - 11.30 |
10 |
/-e |
10 |
15 |
10 |
|
11.30 - 12.00 |
15 |
18 |
9 |
13 |
5 |
|
12.00 - 12.30 |
7 |
7 |
41 |
21 |
11 |
|
12.30 - 13.00 |
40 |
10 |
12 |
17 |
8 |
|
13.00 - 13.30 |
8 |
24 |
6 |
5 |
0 |
|
13.30 - 14.00 |
ftkp/ |
6 |
2 |
1 |
2 |
|
14.00 - 14.30 |
ftkp/ |
23 |
1 |
1 |
2 |
|
14.30 - 15.00 |
3 |
8 |
2 |
7 |
0 |
|
vsota |
132 |
128 |
148 |
141 |
118 |
V tabeli 3 in grafu 3 lahko vidimo, da je v urah od 800 - 830 h frekvenca obiskov uporabnikov nižja, saj se giblje število od 3 do 7 uporabnikov. V času od 1430 do 1500 h je bila frekvenca uporabnikov nižja, saj se je gibalo število uporabnikov od 0 do 8 uporabnikov. Največjo frekvenco v tem tednu sem beležil dne, 15.10.2001 v času od 1230 do 1300 ure, saj je znašala frekvenca celih 40 uporabnikov. Največ obiskov sem beležil dne, 17.10.2001 (148 uporabnikov), a najmanj 19.10.201 (118 uporabnikov). V obdobju od 15.10. do 19.10.2001 je bila povprečna frekvenca 133 uporabnikov. Opombe: /k … konzultacija z gospo mentorico, /ftkp … fotokopiranje v zbornici, /-e … zmanjkalo elektrike (ni meritev).
Tabela 4: 4. teden (25.10.2001 ni meritev - seminar)
|
Datum è |
22.10.01 |
23.10.01 |
24.10.01 |
25.10.01 |
26.10.01 |
|
Čas |
Ponedeljek |
Torek |
Sreda |
Četrtek |
Petek |
|
8.00 - 8.30 |
4 |
6 |
16 |
/ |
15 |
|
8.30 - 9.00 |
12 |
16 |
18 |
/ |
25 |
|
9.00 - 9.30 |
10 |
11 |
17 |
/ |
27 |
|
9.30 - 10.00 |
2 |
23 |
23 |
/ |
20 |
|
10.00 - 10.30 |
8 |
17 |
10 |
/ |
8 |
|
11.00 - 11.30 |
17 |
9 |
11 |
/ |
23 |
|
11.30 - 12.00 |
2 |
53 |
16 |
/ |
o40 |
|
12.00 - 12.30 |
18 |
32 |
22 |
/ |
40 |
|
12.30 - 13.00 |
16 |
23 |
13 |
/ |
67 |
|
13.00 - 13.30 |
0 |
6 |
4 |
/ |
12 |
|
13.30 - 14.00 |
7 |
14 |
6 |
/ |
17 |
|
14.00 - 14.30 |
3 |
8 |
4 |
/ |
1 |
|
14.30 - 15.00 |
9 |
20 |
14 |
/ |
4 |
|
vsota |
108 |
238 |
174 |
/ |
299 |
Iz tabele 4 in grafa 4 lahko vidimo, da je v urah od 800 - 830 h frekvenca obiskov uporabnikov bila od 4 do 15 uporabnikov. V času od 1430 do 1500 h je bila frekvenca uporabnikov višja, kot v predhodnih meritvah, saj se je gibalo število uporabnikov od 4 do 20. Največjo frekvenco v tem tednu sem beležil dne, 26.10.2001 v času od 1230 do 1300 ure, saj je znašala frekvenca celih 67 uporabnikov. Največ obiskov sem beležil dne, 26.10.2001 (299 uporabnikov), a najmanj 22.10.201 (108 uporabnikov). V obdobju od 15.10. do 19.10.2001 je bila povprečna frekvenca uporabnikov 208. Opombe: / … šel na seminar v Ljubljano (ni meritev).
Zaključek: Ta kratek prikaz nam je lahko zgovoren dokaz, da našo knjižnico ŠCC obiskuje mnogo uporabnikov (od 93 do 299 na dan). Pred prazniki je frekvenca uporabnikov ob nekaterih dnevih višja, a sicer velja prej pravilo (če ga je tukaj seveda možno postaviti), da imamo opraviti s stalno strukturo obiskovalcev knjižnice. Pozanimal sem se o frekventnosti obiska knjižnice na Pedagoški Fakulteti v Mariboru, kjer merijo frekvenco uporabnikov s pomočjo posebne naprave pri izposojevalnem pultu. Povedali so mi, da se giblje frekvenca uporabnikov od 1500 do 2000 na dan (odpiralni čas knjižnice je od 730 do 1530 h, zaposlenih je 8 bibliotekarjev). Število knjižničnega fonda znaša okoli 152000 enot in uporabnikov je več kot 6000. Če bi v naši knjižnici merili frekventnost uporabnikov s pomočjo takšne naprave, bi tudi številke pri nas bile precej višje, kajti ta naprava ne razločuje posameznikov, ampak šteje tudi tiste uporabnike, ki večkrat na dan obiščejo knjižnico.
Dne, 16.11.2001 gremo na 2. sestanek študijske skupine za področje "KNJIŽNIČNA DEJAVNOST!" ob 14. uri v Slovenj Gradec.
Predlog dnevnega reda je naslednji:
- Predstavitev in ogled knjižnice Ksaverja Meška.
- Analiza prvega sklica študijske skupine.
- Referenčni pogovor.
- Delo v delavnicah. Poročanje in samorefleksija
3.10 10. delovni teden (12.11 - 16.11.2001)
Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:
Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva, vnos podatkov v program COBISS / katalogizacija, opremljanje knjig, svetovanje uporabnikom in evidentiranje računa dobavitelja.
Zastopnik iz Tehniške založbe in založbe Mish je prišel k nam v knjižnico in se pozanimal, katere knjige smo izbrali in katere bi želeli vrniti. V roke mi je dal dobavnico, na kateri so bili naslovi knjig oziroma katere smo že prejeli. Pogledal sem v program COBISS / katalogizacija, nakar sem šel v našo šolsko bazo podatkov. Pod opcijo naslov sem vtipkal naslove, nakar sem preverjal, če so knjige vpisa
ne. Dve knjigi sta bili vpisani, medtem ko dve nista bili. Pogledal sem na voziček, nakar sem zagledal listek na dveh knjigah, na katerem je pisalo "VRAČAMO". Pogledal sem si naslove, leto izida in avtorje in pri tem prišel do spoznanja, da je potrebno ti dve knjigi vrniti zastopniku. Zastopnik je vzel knjigi in mi dal kopijo nove dobavnice za podpisati. Novo dobavnico sem nato priložil v fascikel za naročila in dobavnice pod rubriko "RAZNO".V petek 16.11.2001 smo knjižnico zaprli že ob 1130 uri, kajti s kolegico Jano Golobovo sva šla na srečanje študijske skupine v Slovenj Gradec, ki se naj bi pričela ob 1400 uri v knjižnici Ksaverja Meška na Ronkovi ulici 4, kjer se nahaja tudi veliki poslovni trgovski center Katica. Knjižnica Ksaverja Meška se nahaja v poslopju (v drugem nadstropju) tega modernega trgovskega centra. Knjižnica spada v kategorijo splošnih knjižnic in je bila ustanovljena 1. decembra 1949 leta kot okrajna ljudska knjižnica in je geografsko pokrivala enako področje kot danes (Slovenj Gradec in Mislinja). Danes sestavljajo knjižnico Ksaverja Meška štiri enote : Slovenj Gradec, Mislinja, Pameče-Troblje in Podgorje. V tej knjižnici nudijo naslednje usluge: izposojo knjig na dom in v čitalnico, medbibliotečno izposojo, prireditve za otroke in odrasle, uporabo OPAC-a in nenazadnje tudi uporabo INTERNETA-a. Knjižnica ima oddelek za odrasle, oddelek za mladino, domoznanski oddelek, ki se tam čedalje bolj razvija in posebno zbirko OZN in mesta glasniki miru. Ta zbirka, ki je nekaj posebnega je začela nastajati leta 1996 in v njej zbirajo naslednja gradiva: predstavitev mest - glasnikov miru po svetu, delovanje Slovenj Gradca v združenju mest - glasnikov miru, OZN in mirovniška vzgoja in esperanto - jezik miru. V tej knjižnici izposojajo knjižnično gradivo tudi na dom in jo nudijo predvsem invalidom, starejšim ljudem, obolelim, ipd. Knjižnica ima tudi svojo spletno stran, ki se glasi:
http://www.siksg.sg.sik.si in je odprta ob delavnikih od 730 do 1900 ure, a ob sobotah od 800do 1200 ure. Knjižnica je sicer precej prostorna (1000 m2), a število knjižničnega gradiva je okoli 50000 enot, a število uporabnikov je okoli 5000, kar odgovarja 22 % občinske populacije. Z obzirom na ta podatek bi lahko rekli, da je knjižnica zelo dobro obiskana, a ima sorazmerno nizko število knjižničnega gradiva.
Po ogledu knjižnice smo se posvetili uvodnemu nagovoru, nakar je gospa M. Steinbuchova začela z analizo srečanja prve študijske skupine (ŠS) za knjižnično dejavnost (KD). Na grafoskopu nam je pokazala rezultate ankete, ki je bila izvedena na prvem sklicu ŠS. Pri ocenjevanju vsebine je uporabila ocenjevalno lestvico od 1-6 in anketirance razdelila na osnovnošolske in srednješolske bibliotekarje, nakar je podatke združila. Z obzirom na prikazane rezultate ni bilo bistvenih razlik v mnenjih osnovnošolskih in srednješolskih bibliotekarjev, kajti predhodno srečanje sta obe skupini ocenili z zelo visoko oceno (povprečna skupna ocena je bila 5,46). V tej anketi je zbirala tudi mnenja oziroma idejne spodbude različnih bibliotekarjev.
V nadaljevanju svojega predavanja je namenila nekaj besed šolski zakonodaji (še zlasti aktualna je bila tema o napredovanju v nazive, posredovala nam je internetni naslov: http://www.mss.edus.si), nakar je povedala nekaj besed o bazi podatkov EIFL DIRECT. Prijava na ta servis je zaenkrat še brezplačna in se je možno prijaviti preko našega društva bibliotekarjev. Testna baza naj bi bila na voljo do konca leta 2001 in število članov je 16 šolskih knjižnic (od tega 9 aktivnih).
Po odmoru nam je bibliotekarka Alja Bratuž predavala o referenčnem procesu, ki je bilo po moji oceni zelo kvalitetno izvedeno. To je bila izredna priložnost za obnovitev teoretičnega znanja iz teorije referenčnega procesa. Najprej smo se dotaknili definicije referenčnega pogovora, referenčnega procesa, nakar smo z velikim veseljem zagledali štiri Ranganathanove zakone. V nadaljevanju smo poslušali teorijo referenčnega procesa po Taylorju, ki ga je razvrščal na aksialni (za določenega uporabnika) in retikularni referenčni proces (npr. skupinska oblika dela). Cilj referenčnega procesa je bil opredeljen v smeri reševanja uporabnikovega informacijskega problema. Pri referenčnem procesu je še posebej potrebno gledati na to, da uporabniku v čim krajšem času posredujemo čim več informacij. Čas referenčnega procesa je lahko zelo kratek (npr. kje je biografija o Prešernu) ali zelo dolg (npr. literatura o raziskovanju Prešernove osebnosti in delu). Po Taylorju poteka referenčni proces skozi pet filtrov (določitev predmeta iskanja, določitev uporabnikovega namena in cilja, določitev uporabnikovih značilnosti, rešitev problema in predstavitev rezultata in nenazadnje povratna informacija o tem ali je uporabnik s ponujeno rešitvijo zadovoljen).
Znanstveniki so ugotovili, da je pri komunikaciji med ljudmi največji odstotek neverbalne komunikacije, a precej manj verbalne (približno 10 %). Z neverbalno komunikacijo se nismo natančneje ukvarjali in smo se raje osredotočili na verbalno komunikacijo, ki je lahko neposredna ali pa posredna. Pri neposredni komunikaciji smo navedli tip odprtega vprašanja (npr. ali imate kaj literature?) in tip zaprtega vprašanja, ki je bolj eksplicitno in specializirano (npr. ali imate knjigo Krst pri Savici?).
Pri referenčnem pogovoru naj bi bibliotekar najprej uporabljal odprta vprašanja, nakar šele zaprta, kajti bibliotekar mora najprej ugotoviti jedro uporabnikovega informacijskega problema. Vprašanja se po vsebinski plati delijo na tematska (npr. Ali imate morda kakšno knjiga o kemiji?), napotitvena ali usmerjevalna (npr. Ali bi Vam ustrezala knjiga o Internetu?), bibliografska (npr. Ali imate knjigo avtorja Toneta Pavčka z naslovom Majnice?), faktografska (npr. kakšno je bilo število prebivalstva mesta Celja
v letu 2000?) in na druga vprašanja (npr. Kaj priporočate?).Po teoretičnem delu smo poslušali nekaj referenčnih pogovorov, ki jih je mag. F. Žumrova posnela na kaseto. Še zlasti podrobno smo analizirali prvi del referenčnega pogovora, ki je prikazal določitev predmeta iskanja.
Na koncu predavanja smo še navedli dobre lastnosti, ki naj bi jih imel dober bibliotekar kot npr. dober spomin, dobro koncentracijo, sposobnost logičnega sklepanja, sposobnosti ocenjevanja ljudi in situacij, točnost, smisel za humor, potrpežljivost, vzdržljivost, ipd.
Po odmoru smo nadaljevali z delom v delavnici, kjer je bibliotekarka iz Gimnazije Celje Center predstavila nekaj praktičnih težje razrešljivih problemov, s katerimi se bibliotekarji včasih soočajo (npr. tema o onesnaževanju voda v Lindeku), nakar smo napisali potek referenčnega procesa in poskušali najti ustrezno rešitev. Rešitev sicer nismo našli, vendar smo ob tem dobili občutek, da je potrebno biti dobro pripravljen na takšne primere. Danes sem poskusil izvedeti ne
koliko več o tej temi, vendar pa moram priznati, da še nisem mnogo izvedel, tako da bom to poizvedbo nadaljeval v naši knjižnici ŠCC.Na koncu našega srečanja smo še ovrednotili naše srečanje in ob tem prišli do zaključka, da bi bilo dobro več pozornosti posvetiti reševanju praktičnih problemov v bibliotekarski stroki, da obstajajo specifične razlike med osnovnošolskimi in srednješolskimi bibliotekarji in nenazadnje se je večina sodelujočih opredelila, da v prihodnje naj ne bi več organizirali ob petkih in v popoldanskem času tovrstna srečanja. Glavni argument je bil v tem, da so slušatelji zelo demotivirani in tako težje sledijo informacijam. Srečanje študijske skupine smo zaključili že mnogo pred 1900 uro, kajti bilo je še potrebno priti v Celje. Moje mnen
je je, da bi tovrstna srečanja morala biti izvedena v takšnih krajih, kjer so za obiskovalce ŠS tudi dobre prometne zveze.Razstava slovenskega pesnika Josipa Murna Aleksandrova ob 100 - letnici njegove smrti
Razstava se je pričela dne, 12.11.2001 in jo je organizirala gospa profesor Darja Poglajnova v prostorih knjižnice ŠCC.
Vsebina razstave
Razstava je obravnavala našega slovenskega pesnika "MODERNE", Josipa Murna Aleksandrova, natančneje njegovo življenje in delo. Vzporedno s tem je bil tudi prikaz umetniške smeri na začetku 20. stoletja - impresionizem, tako v literaturi, kot tudi v slikarstvu.
Zgradba razstave
Razstavni panoji so bili postavljeni v obliki polkroga in na njih so bili obešeni veliki plakati, ki so bili skrbno popisani in polepljeni s črno-belimi fotokopijami slik.
- razstavni pano ali naslovni pano: Na njem smo lahko zagledali prelepe verze njegovega epitafa in pod njemu sliko pesnika.
- razstavni pano: Prebrali smo si lahko življenje in delo pesnika.
- razstavni pano: Na njem je bilo nekaj njegovih pesmi na vpogled.
- razstavni pano: je bil namenjen prikazu drugih umetniških delovanj, še zlasti impresionističnega slikarstva, tako v Sloveniji, kot tudi na tujem.
- razstavna miza: pred zadnjim razstavnim panojem je bila postavljena miza, na kateri so na knjižnih plastičnih podstavkih stale Murnove knjige ter knjige domačih in svetovno znanih slikarjev iz obdobja impresionizma (tuji: Manet, Degas, Monet, Van Gogh, Gaugain, Renoir, Sternen, Sisley, Cezanne, Tolouse-Lautrec; domači: R. Jakopič, M. Jama, I. Grohar, itd.). Zadnji razstavni pano je bil tudi okrašen z rožami (npr. ciklamen).
Kratka ocena
Zelo skrbno pripravljena razstava in v kateri je bilo vnešenega mnogo truda in ljubezni do poezije oziroma do umetnosti nasploh. Z zelo enostavnimi sredstvi je razstavljalki uspelo priklicati duh tistega časa, ki je bil polno čutnih vtisov, še zlasti barvnih.
Morda so pri tej razstavi manjkali povsem tihi nevsiljivi recitali Murnovih pemi, a z obzirom na to, da je bila ta spominska razstava izvedena v knjižnici ŠCC, tega primanjkljaja ne smemo očitati prirediteljki razstave, kajti nekateri uporabniki bi se lahko čutili moteni.
3.11 11. delovni teden (19.11 - 23.11.2001)
Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:
Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva, vnos podatkov v program COBISS / katalogizacija, opremljanje knjig, svetovanje uporabnikom in evidentiranje računa dobavitelja.
Novo:
- V tem tednu sem preverjal naslove publikacij iz naročilnic, če jih naša knjižnica ima. Pogledal sem v program COBISS/OPAC, kjer sem iskal po naslovih del in na obrazcu "Naročilnica" v prazna polja pred naslovi vpisal število izvodov publikacij. Še zlasti me je zanimalo, katere publikacije naša knjižnica še nima oziroma katera dela bi bilo dobro naročiti.
- V tem tednu sem končno tudi uresničil praktično izvedbo dveh bibliopedagoških ur v naši knjižnici, v katerih sem dijake gradbeniške smeri naše šole seznanil s prostorsko porazdelitvijo knjižnice, z računalniškim sistemom COBISS in njegove mrežne aplikacije COBISS / OPAC in osnovno strategijo iskanja po online računalniškem katalogu COBISS / OPAC ter po referenčnih gradivih (Enciklopedije, slovarji, leksikoni).
Prva bibliopedagoška ura sicer ni bila povsem neuspešna, vendar pa sem storil pri posredovanju osnov knjižnično informacijskega znanja nekaj začetniških napak, kar sva potem z gospo mentorico tudi temeljiteje analizirala. Manjkajoče in nepotrebne prvine so bile naslednje:
- Pri uvodni motivaciji nisem omenil našo Narodno univerzitetno knjižnico, ki je najpomembnejša in največja knjižnična ustanova v Sloveniji.
- Pomagal sem dijakom nositi stole (nekateri dijaki niso imeli sedeža), s čimer sem izgubil celostni pregled nad drugimi, kar je v tem trenutku nekoliko oslabelo disciplino v prostoru (ostali dijaki so se med seboj glasneje pogovarjali).
- Nisem tudi omenil aktualni dogodek v naši knjižnici, kjer si je možno ogledati razstavo ob 100 - letnici smrti našega pesnika Josipa Murna Alek androva.
- Ob spraševanju dijakov, kje se nahaja npr. knjiga z naslovom "Na klancu" so mi dijaki zgolj pokazali z rokami, kje bi knjiga lahko bila in sem bil s takšnim odgovorom zadovoljen, kar ni bilo ustrezno, kajti od dijakov bi moral zahtevati natančnejš i odgovor npr. "na policah slovenske proze".
- Nekoliko mi je tudi manjkal celostni pogled na publiko, kar pomeni, da sem premalo opazoval reakcije dijakov in se preveč posvetil knjižničnim policam.
- Ena od osnovne prvine bibliopedagoške ure v knjižnici je posredovanje znanja o prostorski orientaciji v knjižnici. Ta del sem izpeljal nekoliko slabše, kajti dijakom nisem povedal, da se nahajajo v čitalniškem prostoru, kar bi vsekakor moral storiti.
- Pri predavanju so tudi manjkali podatki o času odprtja naše knjižnice.
Po teh upravičenih pripombah sem doma še enkrat preučil pomanjkljive prvine in nepotrebne napake svoje prve izvedbe bibliopedagoške ure, nakar sem sestavil samoevalvacijske prvine in lestvico od 1 do 7 (1 pomeni zelo slaba ocena in 7 pomeni odlična
ocena).Prvine, ki sem jih za ocenjevanje nastopa izbral so bile:8
- Začetek.
- Obleka.
- Stik z očmi.
- Drža telesa.
- Mimika.
- Gestika.
- Glas.
- Besedni zaklad.
- Formulacije (enostavne, preveč zapletene, ipd).
- Tehnika premorov.
- Substanca (prazne besede, racionalne besede, ipd).
- Razumljivost.
- Obvladanje tehnike (npr. v tem primeru so to računalniki).
- Faktor vzdušja.
- Neodrezavost (npr.na zastavljena vprašanja so dijaki dobili korekten odgovor) .
- Dosega cilja.
- Občutek za čas.
- Konec.
- Suverenost (gotovost).
Svoj prvi predavateljski nastop sem poskušal oceniti s temi navedenimi prvinami in kot boste pozneje videli sem ta nastop pozneje še enkrat evalviral, ker sem ga želel primerjati s svojim drugim nastopom, ki je bil mimogrede povedano bistveno boljši, kajti moja prva ocena o tem prvem nastopu je bila, kot boste pozneje videli bistveno višja.
Tabela 5: Ocena izvedbe svoje prve bibliopedagoške ure
|
Prvine |
Ocene |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
|
Začetek |
X |
|||||||
|
Obleka |
X |
|||||||
|
Stik z očmi |
X |
|||||||
|
Drža telesa |
X |
|||||||
|
Mimika |
X |
|||||||
|
Gestika |
X |
|||||||
|
Glas |
X |
|||||||
|
Besedni zaklad |
X |
|||||||
|
Formulacije |
X |
|||||||
|
Tehnika premorov |
X |
|||||||
|
Substanca |
X |
|||||||
|
Razumljivost |
X |
|||||||
|
Obvladanje tehnike |
X | |||||||
|
Faktor vzdušja |
X |
|||||||
|
Neodrezavost |
X | |||||||
|
Dosega cilja |
X |
|||||||
|
Občutek za čas |
X |
|||||||
|
Konec |
X |
|||||||
|
Suverenost |
X |
|||||||
|
0 |
0 |
12 |
24 |
25 |
12 |
14 | ||
Lestvica samoocenjevanja:
Nezadostno … 1 Zadostno … 2 Zadovoljivo … 3 Precej dobro … 4 Dobro … 5
Zelo dobro … 6 Odlično … 7
Iz tabele 5 je razvidno, da nisem od navedenih prvin nobeno ocenil z oceno 1 ali 2. Prvine kot so stik z očmi, formulacije in konec sem ocenil z oceno 3. S 4 sem ocenil držo telesa, mimiko, gestiko, glas, besedni zaklad in faktor vzdušja. Z oceno 5 sem ocenil začetek, substanco, razumljivost, dosego cilja in suverenost. Najvišjo oceno sem dal za obvladovanje tehnike in neodrezavosti. Od 133 možnih točk sem dosege 87 točk, kar odgovarja 65,41 %.
Tabela 6: Ocena izvedbe svoje druge bibliopedagoške ure
|
Prvine |
Ocene |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
|
Začetek |
X |
|||||||
|
Obleka |
X |
|||||||
|
Stik z očmi |
X |
|||||||
|
Drža telesa |
X |
|||||||
|
Mimika |
X |
|||||||
|
Gestika |
X |
|||||||
|
Glas |
X |
|||||||
|
Besedni zaklad |
X |
|||||||
|
Formulacije |
X |
|||||||
|
Tehnika premorov |
X |
|||||||
|
Substanca |
X |
|||||||
|
Razumljivost |
X |
|||||||
|
Obvladanje tehnike |
X | |||||||
|
Faktor vzdušja |
X |
|||||||
|
Neodrezavost |
X | |||||||
|
Dosega cilja |
X |
|||||||
|
Občutek za čas |
X |
|||||||
|
Konec |
X |
|||||||
|
Suverenost |
X |
|||||||
|
0 |
0 |
0 |
4 |
45 |
42 |
14 | ||
Izvedba svoje druge bibliopedagoške ure je bila bistveno boljša, kar je razvidno tudi iz ocen v tabeli 6. Z oceno od 1 do 3 ni bila nobena prvina ocenjena. Z oceno 4 sem ocenil zgolj besedni zaklad. Z oceno 5 sem ocenil držo telesa, mimiko, gestiko, glas, formulacije, tehniko premorov, faktor vzdušja, dosego cilja in konec svojega nastopa. Od 133 možnih točk sem pri tem samoevalvacijskem postopku dosegel 105 točk, kar odgovarja 78,95 %, kar je že kar visok odstotek, če ga primerjam s prvo samoevalvacijo. Šele pravi občutek o tem, kako dober oziroma slab je bil prvi nastop lahko dobimo šele s ponovno samoevalvacijo prve bibliopedagoške ure, ki jo zdaj lahko primerjam s svojim drugim nastopom, kar prej nisem mogel izvesti.
Tabela 7: Ponovna ocena izvedbe svoje prve bibliopedagoške ure
|
Prvine |
Ocene |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
|
Začetek |
X |
|||||||
|
Obleka |
X |
|||||||
|
Stik z očmi |
X |
|||||||
|
Drža telesa |
X |
|||||||
|
Mimika |
X |
|||||||
|
Gestika |
X |
|||||||
|
Glas |
X |
|||||||
|
Besedni zaklad |
X |
|||||||
|
Formulacije |
X |
|||||||
|
Tehnika premorov |
X |
|||||||
|
Substanca |
X |
|||||||
|
Razumljivost |
X |
|||||||
|
Obvladanje tehnike |
X | |||||||
|
Faktor vzdušja |
X |
|||||||
|
Neodrezavost |
X | |||||||
|
Dosega cilja |
X |
|||||||
|
Občutek za čas |
X |
|||||||
|
Konec |
X |
|||||||
|
Suverenost |
X |
|||||||
|
0 |
4 |
36 |
4 |
0 |
12 |
14 | ||
Iz tabele 7 lahko zdaj vidimo, da je občutek o tem, kako dobra je bila izvedba prve bibliopedagoške ure še nekoliko zdrsnil. Z nezadostno oceno ni bila nobena prvina ocenjena. Z oceno 2 sem zdaj ocenil prvini "stik z očmi" in "tehniko premorov. Z oceno 3 sem ocenil začetek, držo telesa, mimiko, gestiko, glas, besedni zaklad, formulacije, substanco, faktor vzdušja, dosego cilja, konec in suverenost. Z oceno 4 sem tokrat ocenil prvino "razumljivost
". Pri oceni 5 ni bilo ocene. Z oceno 6 sem ocenil obleko in občutek za čas, medtem ko sem z oceno 7 ocenil zopet obvladovanje tehnike in neodrezavost. Od 133 možnih točk pri samoocenjevalni lestvici sem tokrat dosegel 66 točk, kar odgovarja 49,62 %.Za
ključekElementi, ki sem jih pri svoji drugi izvedbi bibliopedagoške ure bistveno izboljšal so bili:
Začetek, stik z očmi, držo telesa, mimiko, gestiko, glas, formulacije, tehniko premorov, faktor vzdušja in konec nastopa. Tudi pri svojem drugem nastopu sem šele pozneje zaznal določeno pomanjkljivost, kajti dijakom nisem omenil čas odprtja naše knjižnice. Zanimivo bi bilo to samooceno svojega nastopa primerjati z ocenami drugih kompetentnih oseb. Kljub vsemu sta bila temeljna cilja obeh biblipedagoških ur dosežena, kajti dijaki so se v teh dveh urah seznanili z osnovno prostorsko orientacijo v knjižnici in si pridobili osnovno znanje o iskalnih strategijah. Še posebej gospa mentorica in gospa profesorica sta bili z mojim drugim nastopom na bibliopedagoški uri bolj zadovoljni kot s prvim, še zlasti zaradi kakovosti praktične izvedbe in dosego obeh temeljnih ciljev. Samoocenjevalna lestvica je v tem pogledu bolj subjektivni indikator kakovosti in zadovoljnosti praktične izvedbe bibliopedagoške ure, vendar pa je tudi rezultat refleksije vseh sodelujočih (mentorica, profesorica, dijaki in predavatelj).
Informativni dan
V petek, dne 23.11.2001 je bil na naši šoli "DAN ODPRTIH VRAT". V našo knjižnico so prihajali potencialni prihodnji dijaki s svojimi starši. Bibliotekarki Jana Golob in Jožica Škorja sta jim posredovali nekaj osnovnih informacij o naši knjižnici.
Interni sestanek
Vodja oddelka naše knjižnice gospa Olga Vurcer je ob 9
00 uri sklicala sestanek in nas seznanila z naslednjimi točkami:- Razporeditev službenega turnusa za ponedeljek, dne 26.11.2001.
- Tema o urejanju razstav.
- Tema o medbibliotečni izposoji.
- Pregled poročil o učbeniškem skladu.
- Odpis gradiva iz učbeniškega sklada v knjižnici.
- Predlog za urejanje arhiva.
- Službene obveznosti v zvezi z informativnim dnevom.
- Ogled knjižnega sejma od 28.11.2001.
- Seznam čestitk za novo leto.
3.12 12. delovni teden (26.11 - 30.11.2001)
Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:
Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva, opremljanje knjig, svetovanje uporabnikom in evidentiranje računa dobavitelja.
Na novo:
V programu COBISS / izposoja sem pogledal v mini-katalog za publikacijo z naslovom "Na pragu besedila 3" in s tem zajel učbenike, delovne zvezke, priročnike in video-kasete z namenom, da ugotovim, kateri izvodi so izposojeni, kdo jih ima in kateri izvodi so prosti. Na list sem vpisal vrstno številko, inventarno številko, vrsto gradiva (učbenik, delovni zvezek, priročnik, video-kaseta) in ali je določen izvod že izposojen. V primeru, da je bila publikacija izposojena sem z kombinacijo tipk PF1 / KP0 priklical številko izvoda, nakar sem to vtipkal pod opcijo "preglej izvod" in z ukazom enter ugotovil, kdo si je ta izvod izposodil. Priimek in začetnico imena sem prav tako vpisal na list oziroma na seznam. Glavni namen izdelave seznama je bil v tem, da bi ugotovil, kateri profesorji imajo doma kompletno zbirko "Na pragu besedila 3" (se pravi učbenik, delovni zvezek, priročnik in video-kaseto).
28.11.2001 je bil zaključek razstave o Josipu Murnu Aleksandrova
Srednješolci so zelo okrasili čitalniški prostor, iz suhih vej in listja so izdelali drevo, listje in kamenje so posuli na tla in s tem naredili stezico, v ozadju pri oknu so nalepili temno modro platno, ki je pokrilo vso okno na katerem je obiskovalec lahko zagledal bele zvezde in bel lunin srp, pri lepenki je stala lestva, v njeni bližini majhna klopca in nenazadnje na levi strani čitalniškega prostora je stala okrašena miza z cvetlicami in svečami. Dogodek je bil zelo podoben oderski uprizoritvi. Trije srednješolci so s spremnim govorom povedali nekaj besed o obdobju Moderne, o Murnovem življenju, medtem ko so ostali ob spremljavi tihe nevsiljive glasbe recitirali prelepe Murnove p
esmi. Z znamenitim Murnovim "Epitafom" je bila predstava zaključena.Zelo profesionalna izvedba naših srednješolcev, ki se niso zgolj izkazali kot izvrstni oblikovalci in okraševalci, ampak so znali tudi brez pomožnih listkov kvalitetno recitirati Murnove pesmi. Zares velika škoda, da ni bilo v času predstavitve več obiskovalcev.
Ogled knjižnega sejma v Cankarjevem domu
30.11.2001 sem šel na ogled knjižnega sejma v Ljubljano, ki je bil te dni v Cankarjevem domu. Temeljni namen in cilj mojega obiska je bil
naslednji:- poskusil sem dobiti podatke o knjižnih novostih raznih založb v Sloveniji, ki so v tem času tudi imele svoje stojnice v Cankarjevem domu.
- poskusil sem okvirno odkriti, katere od teh knjižnih novosti naša šolska knjižnica že ima?
- poskusil sem ugotoviti, v kolikšni meri se splošna produkcija knjig v Sloveniji pokriva s potrebami naše šolske knjižnice?
Zgradba 17. knjižnega sejma9
- Velika sprejemna dvorana Katalog knjižnih novosti:
R01 Uradni list Republike Slovenije
Spletna stran je http://www.uradni-list.si
Založba uradni list v knjižni obliki dopolni njegovo vsebino s komentarji, pravnimi in družboslovnimi učbeniki, priročniki in obsežnimi zbirkami predpisov.
R02 GV Založba, založniško podjetje d.o.o / Delo revije / Delo Tiskarna.
V letu 2001 je naša šolska knjižnica (sodeč po COBISS / Opac katalogu) od te založbe nabavila dve knjigi.
R03 Mladinska knjiga založba d.d. Katalog sem dobil.
Spletni naslov založbe je
http://www.emka.siKnjižni program Založbe Mladinska knjiga obsega najrazličnejše zvrsti: od leposlovja do zahtevnih priročnikov in enciklopedij. Poleg tega založba izdaja tudi audio- in videokasete, CD-rome, zemljevide, revije za otroke, mladino in odrasle, bogata pa je tudi dejavnost klubov. V letu 2001 je naša šolska knjižnica do sedaj nabavila 59 različnih enot, kar dokazuje, da se založniški program Mladi
nske knjige zelo pokriva s potrebami knjižnice ŠCC.R04 Družina. Katalog sem dobil.
Časopisna, založniška in informacijska dejavnost. Poleg periodike izda Družina letno od 60 do 80 knjižnih naslovov, predvsem verske in duhovne vsebine. V tem letu je knjižnica ŠCC od te založbe do sedaj odkupila tri različne knjižne naslove.
R05 Mohorjeva družba Celovec. Katalog sem dobil.
Spletni naslov se glasi http://www.mohorjeva.at
Založba izdaja in distribuira knjige in revije. Do sedaj v letu 2001 naša knjižnica od te založbe še ni nabavila nobeno knjižno enoto.
R06 DZS Izobraževalno Založništvo / Založništvo literature. Katalog sem dobil.
Spletni naslov DZS je http://www.dzs.si
Program založbe DZS se zelo pokriva s potrebami knjižnice ŠCC, kajti do sedaj smo v letu 2001 od založbe DZS odkupili 39 različnih knjižnih enot. Zanimivo je, da od DZS založništvo literature sodeč po COBISS / Opac katalogu nismo odkupili niti ene knjige.
R07 Založba Kres d.o.o. Katalog sem dobil.
Od založbe Kres je knjižnica
ŠCC v letu 2001 (do zdaj) odkupila eno knjigo.R08 Slovenska knjiga d.o.o. Katalog sem dobil.
Spletni naslov založbe je http://www.slo-knjiga.si
Založba Slovenska knjiga izdaja priročnike, poučne knjige, knjige za otroke in mladino mednarodno priznanih avtorjev. Prizadevajo si tudi ohranjati slovensko narodno izročilo v izdajah faksimilov in v raznih zbirkah (npr. slovenske ljudske pravljice). Zaenkrat smo v
letu 2001 od te založbe odkupili tri različne knjižne naslove. Njihov založniški program se v precejšnji meri pokriva s potrebami knjižnice ŠCC, vendar pa založba Slovenska knjiga izdaja predvsem literaturo, za katero je potrebno odšteti več denarja.R09 Nova Revija d.o.o.
Spletna stran je http://www.nova-revija.si
Izdajanje revij (npr. Nova Revija) in 13 knjižnih zbirk od beletristike, zgodovine, filozofije, teologije, prava, umetnostne zgodovine pa tja do faksimilov in grafičnih map. V letu 2001 smo od te založbe odkupili tri različne knjižne naslove. Program te založbe se do določenega spektra pokriva s potrebami knjižnice ŠCC (npr. še zlasti za učni program Gimnazije Lava).
R10 Modrijan založba d.o.o. Katalog sem dobil.
Spletni naslov je http://www.modrijan.si
Založniški program se deloma pokriva s potrebami naše šolske knjižnice, saj izdajajo potrjene učbenike, delovne zvezke in učna sredstva za osem- in devetletno osnovno ter srednjo šolo. Založba izdaja tudi revije in splošne priročnike. V tem letu smo do sedaj od njih odkupili pet različnih knjižnih naslovov, kajti njihova založniška dejavnost se nekoliko bolje pokriva s potrebami osnovnošolskih kot pa srednješolskih knjižnic.
R11 Založba Mladika d.o.o.
Njihov založniški program po njihovi predstavitvi sodeč bolje pokriva potrebe osnovnošolskih kot pa srednješolskih knjžnic. V letu 2001 knjižnica ŠCC od te založbe tudi ni odkupila nobenega knjižnega naslova.
R12 Založba Tuma d.o.o. Katalog sem dobil.
Spletni naslov se glasi http://www.zalozba-tuma.si
Izdaja popotne slovarčke Berlitz in šolske učbenike za nemščino, angleščino in matematiko. Pohvali se tudi lahko s prevodi ameriških uspešnic npr. osebnostna rast in poklicna motivacija. Njihov založniški program je za potrebe knjižnice ŠCC zelo zanimiv in uporaben, vendar pa v letu 2001 od te založbe nismo odkupili nobenega knjižnega naslova.
R13 Založba Obzorja Maribor d.d. Maribor.
Katalog in cenik sem dobil.Program te založbe se razteza od leposlovja, znanstvene / strokovne literature, priročnikov pa tja do knjig za otroke in mladino. V tem letu smo od te založbe odkupili štiri različne knjižne naslove. Še zlasti zanimiv je njihov cenik (novoletno znižanje cen), iz katerega lahko razberemo, da so cene precej padle in bi se morda izp
lačalo še kaj od njih nabaviti?!R14 Buča distribucija.
Na knjižnem sejmu so predstavili Studia Humanitas (naša knjižnica je v letu 2001 odkupila eno knjigo), Inštitut za civilizacijo in kulturo (v letu 2001 smo odkupili dve knjigi), Znanstveni inštitut FF (v letu 2001 je knjižnica od njih odkupila šest različnih knjižnih naslovov), Slovensko etnološko društvo (v letu 2001 je knjižnica ŠCC od njih odkupila eno knjigo).
R15 Narodna in univezitetna knjižnica.
Spletni naslov je http://www.nuk.uni-lj.si
NUK pomeni za Slovenijo center informacij. Njihov založniški program je za potrebe naše šolske knjižnice izredno pomemben, kajti NUK izdaja tudi zelo pomembne bibliotekarske priročnike in pravilnike (npr. Prekat, ISBD-eje, ipd.). V tem letu smo od njih nabavili tri različne knjižne naslove.
R16 Mladinska knjiga založba d.d. Katalog sem dobil.
Nekatere založbe so na tem knjižnem sejmu imele dve stojnici.
R17 Mohorjeva družba Celje / Goriška Mohorjeva. Katalog sem dobil.
Spletna stran je http://www.mohorjeva.org
Ena od odlik založništva Mohorjeve družbe v Celju so relativno nizke cene knjig in izdaja koristnih knjig za bolj kvalitetno življenje (npr. spomnimo se knjige z naslovom "Moč pozitivnega mišljenja). Od njih je naša knjižnica v letu 2001 odkupila osem različnih knjižnih naslovov. Po mojem mnenju je koristno od njih nabavljati knjige že zaradi fizične bližine te ustanove.
R18 Dravlje / Salve / Svetopisemska družba / Ognjišče.
Njihov založniški program je zelo specifičen, potrebe knjižnice ŠCC so zelo široke, specifične bolj v duhu šolstva, tako da od teh založniških družb, knjižnica ŠCC ni odkupila niti en knjižni naslov.
R19 Učila International d.o.o.
Spletna stran je http://www.www.ucila.si
Izdajajo najrazličnejše zvrsti za otroke, mladino in odrasle. V ta areal lahko uvrstimo izvirno in prevodno literaturo (otroške slikanice, leposlovje, poučna literatura, enciklopedije in leksikone). V tem letu je knjižnica ŠCC od njih odkupila dva različna knjižna naslova, kajti za srednjošolsko knjižnico so še zlasti zanimive enciklopedije in leksikoni.
R20 Tehniška založba Slovenije d.d. Katalog sem dobil.
Njihov založniški program lahko uvrščam v kategorijo, ki se zelo pokriva s potrebami naše šolske knjižnice, kajti v tem letu smo od njih odkupili že 12 različnih knjižnih naslovov. Tehniška založba Slovenije d.d. tako izdaja knjige in učbenike z naravoslovnih in tehničnih področij. Izdaja tudi šolske priročnike, učna gradiva, znanstvenofantastiko, strokovne knjige, šolske enciklopedije, itd. Za knjižnico ŠCC precej pomemben dobavitelj.
R21 Prešernova družba d.d. Katalog sem dobil.
Spletni naslov je http://www.pdr.com
Prešernova družba je izredna širiteljica kulture, saj se že vrsto let uveljavlja s svojimi priznanimi zbirkami: Koledarske zbirke, itd, izdaja pa tudi reviji Otrok in družina ter Trobentica. Od njih je naša knjižnica do sedaj v tem letu odkupila sedem različnih knjižnih naslovov.
R22 Založba ZRC Katalog in cenik sem dobil.
Spletni naslov je http://www.zrc-sazu.si
Izdajajo znanstveno in strokovno literaturo iz humanistike ter deloma družboslovja in naravoslovja. Izdajajo pa tudi dela v elektronski obliki, kot tudi videokasete. V tem letu je knjižnica ŠCC odkupila dva različna knjižna naslova. Njihov založniški program po mojem mnenju zgolj delno sovpada s potrebami naših uporabnikov (profesorji).
R23 Orbis Ljubljana d.o.o. Katalog sem dobil.
Spletna stran je http://www.orbis.si
Od te založbe v tem letu nismo odkupili niti en knjižni naslov. Za knjižnico ŠCC nekoliko manj znana založba. Njihov založniški program bi lahko bil delno zanimiv za knjižnico ŠCC, saj prodajajo leposlovne knjige, knjige s področja ekonomije, politike, psihologije, pedagogike in medicine, itd.
R24 Mondena založba
Založniški program Mondene je predvsem v znamenju širjenja domačih del, tako izdajajo poezijo, šale, aforizme in še bi lahko naštevali. Glede na to, da knjižnica ŠCC pridno zbira knjižne enote s področja leposlovja bi lahko trdil, da njihov založniški program sovpada z leposlovnimi potrebami uporabnikov knjižnice ŠCC. Sicer bi založbo Mondeno bolj uvrstil v kategorijo, ki še zadovoljuje potrebe splošnih knjižnic. V tem letu smo od njih nabavili štiri različne knjižne naslove.
Katalog knjižnih novosti:
R25 Cankarjeva založba d.d.
Spletna stran je http://www.cankarjeva-z.si
Založniški program v precejšnji meri zadovoljuje potrebe knjižnice ŠCC, kajti v tem letu smo od njih nabavili 10 različnih knjižnih naslovov.
R26 Slovenski gledališki muzej.
Njihov založniški program je zelo specialen, kajti izdajajo predvsem dramske književne zvrsti, kar pa je za knjižnico ŠCC le v omejenem obsegu zanimivo, zato me prav nič ne preseneča dejstvo, da v tem letu od njih nismo odkupili niti ene knjige.
R27 Revija Otrok in knjiga. Katalog sem dobil.
Njihov založniški program bolj sovpada s potrebami osnovnošolskih in splošnih (otroških) knjižnic.
R28 Breda Smolnikar.
Samozaložnica. Njen program je zelo specialen in še zlasti zanimiv za domoznansko preučevanje.
R29 Umetniški kabinet Primož Premzl. Katalog sem dobil.
Njihov založniški program je prav tako kot malo prej zelo specialne narave in še zlasti zanimivo za splošno knjižnico, ki ima zelo razvit domoznanski oddelek.
R30 Narodni muzej Slovenije.
Spletna stran je http://www.namuz-lj.si
V tem letu je knjižnica ŠCC od njih nabavila dva različna knjižna naslova. Založniški program Narodnega muzeja Slovenije je zelo specifične narave in iz vidika širjenja slovenske kulture tudi zanimiv za
potrebe naših uporabnikov.R31 Zavod RS za šolstvo.
Spletni naslov je http://www.zrss.si
Njihov založniški program je izrednega pomena za sleherno šolsko knjižnico, tako da me podatek o 13 odkupljenih različnih knjižnih naslovov prav nič ne preseneča, kajti izdajajo didaktična gradiva (priročnike za učitelje, vodstvene delavce, ipd.), gradiva za učence in dijake, strokovne revije in informativna gradiva.
R32 Center Evropa.
Spletni naslov je http://www.evropska-unija.si
V prihodnjem letu menim bo postala njihova založniška dejavnost čedalje pomembnejša za vse vzgojnoizobraževalne ustanove, kajti morali bomo biti na tekočem o dogodkih v zvezi z evropsko skupnostjo (še zlasti zaposleni v ŠCC si bodo morali znati poiskati informacije o EU).
b. Prvo preddverje
P01 Marbona d.o.o. Ljubljana.
S to založbo knjižnica ŠCC še ni imela stikov.
P02 DZS Založništvo literature.
Gl. DZS - izobraževanje.
P03 Vale - Novak. Katalog sem dobil.
Njihov založniški program (leposlovje, komunikologija, didaktika, ipd.) je zelo raznovrsten in za potrebe knjižnice ŠCC zelo aktualen. V tem letu je knjižnica ŠCC od njih odkupila en knjižni naslov.
P04 Lisac & Lisac d.o.o. Katalog sem dobil.
Njihov založniški program izdaja knjige, ki govorijo o odkrivanju sposobnosti znotraj posameznika (npr. Samozavest, Vidimo se na vrhu, ipd.). V letu 2001 knjižnica ŠCC ni nabavila nobeno knjigo od te založbe.
P05 Oka otroška knjiga d.o.o. Katalog sem dobil.
Založniški program te založbe bolj sovpada s potrebami splošnih in osnovnošolskih knjižnic.
P06 Domus d.o.o.
Podobno kot pri založbi Oka.
P07 Založba Litera - Tasić & Co., d.n.o. Ljubljana.
Založniški program te založbe bi kvečjemu lahko delno zadovoljilo potrebe naše knjižnice po leposlovni literaturi, vendar pa menim, da obstaja v Sloveniji toliko kvalitetnih dobaviteljev (npr. Mladinska knjiga, DZS, Cankarjeva založba, itd.), da trenutno za profil knjižnice ŠCC ne pride v poštev.
P08 Založba Karantanija - Tasić & Co., d.n.o. Ljubljana.
Spletni naslov je http://www.karantanija.si
Izdajajo predvsem otroško in mladinsko literaturo in je knjižnica ŠCC letos od njih odkupila pet različnih knjižnih naslovov.
P09 Založba Sidarta.
Katalog sem dobil.
Spletni naslov je http://www.sidarta.si
Njihov založniški program je zelo specializiran za izdajanje vodnikov iz retorike, plezanja, kolesarjenja in izletništva. V tem letu je naša knjižnica od njih odkupila dva različna knjižna naslova.
P10 Založba Franc - Franc.
Katalog sem dobil.
Izdajajo predvsem leposlovno literaturo, vendar pa je to precej majhna založba, ki izda malo različnih knjižnih naslovov v enem letu.
P11 Grahovac & Co. d.n.o. Katalog sem dobil.
Se predvsem ukvarjajo z izdajo otroških knjig.
P12 Studio Hieroglif d.o.o.
Izdajajo v glavnem otroško literaturo.
P13 Šare in družbeniki Marjan knjiga d.n.o.
To je zelo majhna založba, s katero naša knjižnica še ni imela stikov.
P14 Družina.
Katalog sem dobil.
Izdaja revije in knjige, ki so v glavnem pobožne in duhovne vsebine (o njej sem že prej pisal).
P15 Mohorjeva družba Celovec.
Katalog sem dobil.
Gl. R05!
P16 Mohorjeva družba Celje.
Katalog sem dobil.
Gl. R17!
P17 Ognjišče. Katalog sem dobil.
Spletna stran je http://www.ognjisce.si
Njihova založba izdaja revijo Ognjišče in knjige z versko in duhovno vsebino.
P18 Svetopisemska družba.
Katalog in cenik sem dobil.
Gl. R18!
P19 Založba Moskovske državne univerze.
S to založbo nimamo izkušenj.
P20 Odlična hiša d.o.o.
Založba izdaja knjige, ki govorijo o modrosti, o mislih in o spoznanjih.
P21 ČZD Kmečki glas.
Založba, ki že ima kar dolgoletno tradicijo in je v svojem delovanju zelo specializirana, tako da njihov založniški program pretežno ne sovpada s potrebami knjižnice ŠCC.
P22 Založba Grlica. Katalog sem dobil.
Knjižnica ŠCC je letos od te založbe odkupila dva različna knjižna naslova.
P23 Študentska založba.
Od njihove založbe smo v letu 2001 do sedaj odkupili en knjižni naslov, sicer je njihov založniški program bolj namenjen študentovski populaciji.
P24 Didakta d.o.o. Radovljica.
Spletna stran je http://www.didakta.si
Za profil naše knjižnice so še posebej zanimivi knjižni naslovi s področja vzgoje in izobraževanja. V tem letu je knjižnica ŠCC do sedaj odkupila tri različne knjižne naslove.
Katalog knjižnih novosti:
P25 Tehniška založba d.d.
Gl. R20!
P26 Mladinska knjiga založba d.d.
Dva Kataloga sem dobil.
Gl. R03!
P27 Založba Sanje.
S to založbo knjižnica ŠCC še ni imela stikov.
P28 Učila International d.o.o.
Katalog sem dobil.
Gl. R19!
P29 Zavod Novi svet. Katalog sem dobil.
Njihova založba izdaja predvsem knjige verske vsebine in je za potrebe knjižnice ŠCC preveč specializirana.
P30 Iskanja d.o.o. / Alpha center d.o.o.
Izdajajo knjige o pozitivnem odnosu do življenja in o osebnostni rasti.
P31 Cankarjeva založba d.d. Katalog sem dobil.
Gl. R25!
P32 Slovenska matica Ljubljana.
Njihov založniški program je visokega kulturnega pomena za Slovenijo in smo v letošnjem letu od te založbe odkupili tri različne knjižne naslove
.P33 Založba / * cf ./ Znanstveno središče.
Katalog sem dobil.
Spletna stran je http://www.ljudmila.org/zalozbacf
Izdajajo predvsem knjige, ki so družboslovne in humanistične narave, tako da je njihov program za potrebe knjižnice ŠCC preozek.
P34 Založba Ganeš.
Katalog sem dobil.
Gl. P30, kajti njihov založniški program je nekoliko podoben in je knjižnica ŠCC v tem letu od njih odkupila en knjižni naslov.
P35 Educy d.o.o. Lj. Katalog sem dobil.
Njihov založniški program izdaja knjige za srednje šole, psihološke knjige, spodbuja multikulturnost, knjige o zgodovini umetnosti, knjige o spodbujanju ustvarjalnosti, itd. V tem letu je knjižnica ŠCC od njih odkupila sedem različnih knjižnih naslovov (npr. Revolucija učenja).
P36 Epta. Katalog sem dobil.
V letošnjem letu je knjižnica ŠCC od te založbe odkupila en knjižni naslov (Harry Potter).
P37 Založba Rokus d.o.o. Katalog sem dobil.
Spletna stran je http://www.knjigarna.com
Izdajajo knjige visokega kulturnega pomena (npr. Presheren.doc) in učbenike za srednje šole, kar v precejšnji meri sovpada s potrebami knjižnice ŠCC. V tem letu je knjižnica ŠCC od njih odkupila pet različnih knjižnih naslovov.
P38 Karis distribucija in založba.
Izdaja bolj knjige z versko in duhovno vsebino.
P39 Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije. Katalog sem dobil.
Vsebina njihovega programa je precej specialna.
P40 Cankarjev dom.
Njihove publikacije so še zlasti zanimive za profesorje naše šole, ki so ljubitelji umetnostni.
P41 Microsoft Press.
V svojem delovanju zelo specializirana in tehnična založba.
P42 Pepita, Rona, Kei, d.o.o.
Za profil knjižnice ŠCC ni zelo pomembna založba.
P43 Debora.
Podobno kot pri P42.
P44 Koščak, d.o.o.
Gl. P42.
P45 G založba.
Gl. P42.
P46 Milkovič Iztok s.p.
Gl. P42.
Katere knjižne novosti naša knjižnica že ima?
Knjižnica ŠCC je na začetku šolskega leta imela nekaj čez 47000 enot knjižničnega gradiva. Zdaj konec novembra se je fond tako zelo povečal, da se število knjižničnih enot že spogleduje s številko 48000. Preveč bi bilo, če bi zdaj našteval vse knjižne novosti, ki jih je naša knjižnica nabavila, zato se bom v tem poročilu omejil zgolj na najpomembnejše knjižnične pridobitve.Dopolnjeni učbeniki za fiziko: "Mehanika in toplota", "Elektrika, svetloba, snov", itd., učbeniki za zgodovino: zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Evropski atlas, nova in zelo pomembna izdaja slovenskega pravopisa, Mojstri muze, itd., knjige iz psihologije: Revolucija učenja, Vse o nosečnosti …, Obvladovanje stresa za …, učbenik za psihologijo (Musek J., Pečjak V.), itd., učbeniški komplet za slovenski jezik Na pragu besedila 3, Na pragu besedila 4, Kuhinja Slovenije, angleško in nemško slovnico, Kamnita blazina, Družinski atlas sveta, Enciklopedija sadja, zbirka Hary Potter, Sto gradov na slovenskem, Sto slovenskih dramskih umetnikov, Prešernov koledar 2001, Elektrika in elektronika v človeškem telesu, Zdravilna moč vode, Mali leksikon zoologije, Pozitivna disciplina, Popolni fantje, Stoletje v Celju, Sanja Rozman, Prekat, Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku, Arheološki atlas, Word 2000, Ekonomika in menedžment podjetja, Vsevednik, Življenje so mi spremenile v pekel, Sociologija (Flere, S.), Vrnitev v Tibet, Vsa slovenska jezera, Občutenje in zaznavanje, Pen to paper, Zadnji mega žur, Levitve in še bi lahko naštevali.
Na kratko o potrebah knjižnice ŠCC in o produkciji založb, ki so se predstavile na 17. knjižnem sejmu:
V ŠCC so različne šole različnih profilov, kar pomeni, da prihajajo k nam v knjižnico tudi različni profili dijakov in profesorjev. To pa pogojuje, da je s tem obeležjem tudi spekter potreb knjižnice ŠCC po raznovrstni literaturi toliko širši. Knjižnica ŠCC je po tipologiji knjižnic uvrščena v kategorijo šolskih knjižnic, vendar pa znotraj te tipologij
e lahko opazimo, da ima ta knjižnica glede zbiranja knjižničnega fonda tudi lastnosti splošne (npr. kriminalke, religija, potopisna dela, filozofija, umetnost, ipd.) in celo specialne knjižnice (npr. izrazito strokovna dela s področja tehničnih strok).
Tako npr. za dijake in profesorje Gimnazija Lava pride v poštev zelo širok spekter literature (od naravoslovja, aplikativnih ved, družboslovja in do humanistike). Dijaki in profesorji tehničnih smeri pa potrebujejo še zlasti bogato založeno knjižnico s področij tehničnih ved (npr. višja strokovna šola, tehnične šole).
Ni redek pojav, da tudi majhne slovenske založbe izdajajo kvalitetne publikacije, vendar pa je njihov programski spekter večinoma ožji (npr. so specializirane na izdajo ali leposlovja ali pa religioznih del) in so cene njihovih proizvodov mnogokrat višje, kot pa so to pri velikih slovenskih založbah. Prav zaradi tega ni nič presenetljivega, da knjižnica ŠCC v največji meri nabavlja publikacije od velikih slovenskih založb.
Knjižnica ŠCC je najbolj bogato založena na področju jezikoslovja, leposlovja, matematike, biologije, pedagogike, psihologije in deloma tehničnih strok (elektrotehnika, strojništvo, računalništvo). Jasno postaja, da je knjižnica ŠCC manj bogato založena na področju literature
o športu, o filmu, o medicini, o prehrani, o marginalnih vedah, o astronomiji, zato tudi pretežno ne posluje z založbami, katerih program je izrazito ozko zastavljen (npr. Umetniški kabinet Primož Premzl).Največji dobavitelji publikacij za knjižnico ŠCC so založba Mladinska knjiga, DZS, Tehniška založba Slovenije, Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ), Cankarjeva založba (CZ), Buča distribucija, Mohorjeva družba Celje (MDC) in Prešernova družba (PD). NUK sicer ni po kvantiteti veliki dobavitelj publikacij, vendar p
a so njihove izdaje izrednega pomena za bibliotekarsko prakso.
Tabela 8: Največji dobavitelji publikacij za knjižnico ŠCC v letu 200110
|
Mladinska knjiga |
DZS |
Zavod RS za šolstvo |
Tehniška založba |
CZ |
Buča |
MDC |
Educy |
PD |
|
59 |
39 |
13 |
12 |
10 |
10 |
8 |
7 |
7 |
Iz tabele 8 lahko razberemo, da je največji dobavitelj publikacij za knjižnico ŠCC prav založba MK, kajti njihov založniški program je izredno široko zastavljen, na drugem mestu je DZS, potem ZRSŠ, katera založniška dejavnost je sorazmerno specializirana, vendar pa sovpada glede temeljnega zanimanja (šolska zakonodaja, vzgoja in izobraževanje) s tipom knjižnice ŠCC. Na četrtem mestu je TZ, kar je povsem razumljivo, kajti na ŠCC imamo Elektro-kemijski oddelek, strojnotehniški oddelek, gradbenotehniški oddelek in višje strokovne šole. Na petem mestu sledi CZ, potem Buča, MDC in v tej vodilni skupini na zadnjih dveh mestih se nahajata založbi Educy in PD. Knjižnica ŠCC lahko občasno posluje tudi z manjšimi založbami, katerih program je sicer ožje zastavljen, vendar pa se mora po mojem mnenju držati široke palete založniške produkcije velikih slovenskih založb, ki lažje zadovoljujejo široke spektralne potrebe knjižnice ŠCC, kajti velike slovenske založbe imajo bolj razvito trgovsko mrežo, večinoma tudi boljšo propagandno dejavnost, višje naklade, več izbire in večinoma tudi nižje cene. Lepo je bilo biti na 17. knjižnem sejmu in zelo sem bil presenečen, da sem prepoznal toliko knjižnih novosti, ki jih naša šolska knjižnica že ima.
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!