6mesec

GLAVNA STRAN

3.21 21. delovni teden (04.02 - 07.02.2002)

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, natančen pregled knjig (BIB nalepke še niso prispele, zato sem nezavarovane knjige označil s samolepilnimi listki) s področja svetovnega leposlovja (tuja proza, mladinska proza, družbeni romani, pustolovski romani, vohunski romani, vojni romani, biografije), izposoja in vračanje gradiva, pospravljanje vračanih knjig na police.

Kratko poročilo o natančnem pregledu knjig s področja svetovnega leposlovja (tuja proza, mladinska proza, družbeni romani, pustolovski romani, vohunski romani, vojni romani, biografije).

V tem tednu sem se posvetil pregledu knjig s področja svetovnega leposlovja (tuja proza, mladinska proza, družbeni romani, pustolovski romani, vohunski romani, vojni romani, biografije).

Pri področju tuje proze je bilo večina gradiva vnešenega v program COBISS / OPAC in tudi zaščiten z BIB nalepkami, kajti mnogo tega gradiva je predpisanega za obvezno branje, še zlasti pri pouku slovenščine (npr. Balzac, Bedier, Camus, Dostojevski, Fitzgerald, Gogolj, Kafka, Mann, Maupassant, Puškin, Poe, Tolstoj, Turgenijev, itd.).

Stanje pri področju mladinske proze je bilo podobno, kajti srednješolci si mnogokrat izposodijo knjige prav s tega področja, čeprav to gradivo pretežno ni zamišljeno kot obvezno čtivo.

Na policah z družbenimi romani je bilo večina gradiva vnešenega v program COBISS / OPAC in tudi zaščiten z BIB nalepkami.

Na področju pustolovskih romanov je bilo večina gradiva vnešenega v program COBISS / OPAC, toda maloštevilne knjige s tega področja so bile zaščitene z BIB nalepkami.

Pri področju vojnih romanov je bilo zelo malo knjig vnešenih v program COBISS / OPAC, čeprav so nekatere knjige bile zaščitene z BIB nalepkami. Po vsej verjetnosti bo kar nekaj knjig s tega področja šlo v odpis.

Na področju vohunskih romanov je bilo večina gradiva vnešenega v program COBISS / OPAC, vendar pa mnogo knjig ni bilo zaščitenih z BIB nalepkami.

Na področju biografije je bilo večina gradiva vnešenega v program COBISS / OPAC, vendar pa mnogo knjig ni bilo zaščitenih z BIB nalepkami.

V naslednjem tednu se bom lotil natančnega pregleda knjig s področja zgodovinskega romana, kriminalke in znanstvene fantastike. Več kot 48000 knjig je bilo od decembra do sedaj temeljito pregledanih, tako da bo potrebno še za nazaj z BIB nalepkami zavarovati nezavarovane knjige, ki jih je kar precejšnjo število. Ob vseh teh barvnih samolepilnih listkih, ki ponazarjajo primanjkljaj BIB nalepke sem dobil precej natančen občutek o tem, katere knjige se najmanj izposojajo, kajti zelo frekventne knjige so skorajda vedno zavarovane.

Prejšnji teden sem začel tudi sestavljati zbirko o stvareh, ki jih uporabniki pozabljajo v knjigi. Mnogokrat gre tukaj za zdravniška potrdila, potrdila o šolanju, za članske izkaznice od knjižnice, časniške odlomke, razglednice, fotografije, samolepilne listke z neslanimi šalami, račune iz trgovin, reklame in celo posušeno smrečno vejico sem našel v eni izmed knjig. S pomočjo psiholoških teorij o psiholoških vzgibih pri ljudeh in knjig, v katerih uporabniki pozabljajo na vse naštete predmete, bi lahko iz tega napisali marsikaj zanimivega (npr. uporabnik pozabi v ljubezenskem romanu zdravniški izvid, kar bi lahko pomenilo, da je s tem dejanjem simbolično odvrgel ali psihično ali pa fiziološko težavo).

V tem tednu se je tudi pričela razstava za 8. februar z naslovom SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK.

Razstava slovenskega kulturnega praznika oziroma pesnika Franceta Prešerna

V mesecu februarju v knjižnici ŠCC tudi ni manjkalo prazničnega vzdušja, kajti v dneh od 06.02 - 07.02.2002 je bila otvoritev razstave ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU za osmi februar.

Strukturno gledano je bila razstava sestavljena iz treh razstavnih mrež in dveh razstavnih miz, ki sta dopolnjevali na levi in desni strani ob razstavnih mrežah razstavno vsebino v obliko odprtega kvadrata. Zelo zgovornen je simbol odprtega kvadrata, ki kaže na mesto pripadnosti, kot tudi na odprtost v prihodnost. Na omenjenem razstavnem inventarju so bile knjige od Prešerna, o Prešernu in celo od Prešernovega nagrajenca v letu 2002, Milana Jesiha.

Vsebina razstave

Na razstavnem inventarju je obiskovalec razstave lahko občudoval nič manj kot 28 knjig o Prešernu, od Prešerna in štiri knjige od Prešernovega nagrajenca v letu 2002, Milana Jesiha. Razstavljene knjige in njihove lokacije so bile naslednje:

I. Sredinska razstavna mreža

Sredinska razstavna mreža je vsebovala plakat, na katerem je bil napisan naslov razstave in pod njim je obiskovalec lahko zagledal portret Franceta Prešerna.

II. Leva razstavna mreža

Na kovinskih stojalih so stale naslednje knjige:

  1. Poems / pesmi.
  2. France Prešeren: pesmi in pisma.
  3. Odprta knjiga, v katerih je lahko vsak pozorni obiskovalec razstave zagledal slovito Prešernovo "Zdravljico"!
  4. Poezija doktorja Franceta Prešerna.
  5. Prešernove nemške pesmi.
  6. Povodni mož.
  7. Krst pri Savici.
  8. Odprta knjiga na strani pesmi "Slovo od mladosti" in pesmi "Glose"!
  9. Sonetni venec.

III. Desna razstavna mreža

Na njej so bile naslednje knjige:

  1. Prešernovo življenje.
  2. Sila spomina.
  3. Pesnikovo nokturno.
  4. Neiztrohnjeno srce.
  5. Roman o Prešernu.
  6. Odprta knjiga, v kateri je bilo možno videti stran z naslovom "Julija Primic".
  7. Pesnikova podoba.
  8. France Prešeren (A. Slodnjakova interpretacija).
  9. France Prešeren (B. Paternujeva interpretacija).

IV. Leva razstavna miza

Na mizi so bile naslednje knjige:

  1. Prešeren.
  2. Zbirka "ZNAMENITI SLOVENCI" - France Prešeren.
  3. Dr. France Prešeren - Lenora.
  4. Odprta knjiga, na katerih dveh straneh je lahko obiskovalec razstave zagledal npr. Prešernovo rojstno hišo v današnjem času, ipd.
  5. Prešeren in njegova doba.
  6. Odprta knjiga s pesmijo "Turjaška Rozamunda"!
  7. Dr. France Prešeren.
  8. Spomini na Prešerna.
  9. Krst pri Savici.

10.) Neznani Prešeren.

V. Desna razstavna miza

Na sredini mize je ležala plastificirana tablica z napisom Prešernova nagrada 2002 Milan Jesih in Vinko Globokar (glasbenik). Ob levi in desni strani je obiskovalec lahko videl štiri Jesihove knjige, katere so bile naslednje:

  1. Soneti.
  2. Volfram.
  3. Legende.
  4. Verzi.

Tovrstne razstave so zelo poučne, kajti v zelo kratkem času si lahko npr. neuki obiskovalec pridobi neko splošno znanje o določenem področju, v tem primeru o pesniku Prešernu in deloma tudi o pesniku Milanu Jesihu, ki simbolizira s prejetjem Prešernove nagrade, da je Prešeren nesmrten in da se njegova pot še zdaleč ni končala.

 

3.22 22. delovni teden (11.02 - 15.02.2002)

 

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, vpis številk računov v program COBISS / katalogizacija, vpis starejše publikacije v program COBISS / katalogizacija, natančen pregled knjig (BIB nalepk je zmanjkalo, zato sem nezavarovane knjige označil s samolepilnimi listki) s področja zgodovinskega romana, kriminalk in znanstvene fantastike, pregled dvojezičnih slovarjev iz NUK-ovega seznama dvojezičnikov v zadnjih petih letih v bazi podatkov knjižnice ŠCC, ovijanje knjig s plastično ali samolepilno folijo, svetovanje uporabnikom, izposoja in vračanje gradiva, pospravljanje vračanih knjig na police.

 

Na novo:

 

V program COBISS / Katalogizacija sem v polje 996 vpisal signaturo, inventarno številko, datum inventarizacije (19990101) in številko za izposojo starejše publikacije z naslovom "Leonardo da Vinci" s področja likovne umetnosti. Ta publikacije je bila do tega trenutka vpisana zgolj v program SAOP.

Kratko poročilo o natančnem pregledu knjig s področja zgodovinskega romana, kriminalk in znanstvene fantastike.

 

V tem tednu dne, 11.02.2002 sem zaključil natančni pregled knjig. Ostala so mi še tri področja, ki so bila naslednja: zgodovinski romani, kriminalke in znanstvena fantastika.

Na teh področjih ni bilo posebnosti, kajti večina gradiva je bilo vnešenega v program COBISS / OPAC in tudi zaščiten z BIB nalepkami.

 

Pregled dvojezičnih slovarjev iz NUK-ovega seznama dvojezičnikov zadnjih petih let

v bazi podatkov knjižnice ŠCC

 

Iskal sem po OPAC-u v bazi podatkov knjižnice ŠCC, katere dvojezične slovarje iz NUK-ovega seznama slovarjev zadnjih petih letih knjižnica ima. Tako sem za vsako publikacijo vtipkal naslov dela in letnico izida. V primeru, da je knjižnica imela določeno publikacijo, sem na ustreznem mestu v seznamu dal kljuko in poleg nje pripisal število izvodov.

Slovarje iz obdobja od 1997 do 2001, ki jih naša knjižnica ima so naslednji:

 

Za leto 2001:

  1. Veliki nemško-slovenski slovar, DZS, 7 izvodov.
  2. Moderni slovar, CZ, 2 izvoda.
  3. Slovensko-angleški pravni slovar, Longyka, 1 izvod.
  4. Angleško-slovenski slovar, CZ, 1 izvod.
  5. Slowenisch-deutsches Wirtschaftswörterbuch, DZS, 1 izvod.
  6. Slovensko-angleški pravni slovar, Longyka, 1 izvod.

Za leto 2000:

  1. Italijansko-slovenski slovar (in obratno), Obzorja, 1 izvod.
  2. Angleško-slovesnki slovar za študij strojništva, Fakulteta za strojništvo, 1 izvod.
  3. Angleško-slovenski slovar Bridge, DZS, 4 izvode.

Za leto 1999:

  1. Slovene-English dictionary, Obzorja, 1 izvod.
  2. Angleško-slovenski slovar, Obzorja, 4 izvode.
  3. Nemško-slovenski slovar, MK, 1 izvod.

Za leto 1998:

  1. Priročni nemško-slovenski slovar, Obzorja, 6 izvodov.
  2. Angleški popotnik …, Tuma, 3 izvode.
  3. Slovene-English modern dictionary, CZ, 8 izvodov.

Za leto 1997:

  1. Latinsko-slovenski slovar, Kres, 3 izvode.
  2. Nemško-slovenski slovar, Obzorja, 1 izvod.
  3. Italijanski popotnik, Tuma, 2 izvoda.
  4. Veliki moderni poslovni slovar, CZ, 2 izvoda.

Kot zanimivost:

 

Podatki enote za narodno bibliografijo NUK o izdanih dvojezičnih slovarjih v Sloveniji od leta 1997 do 2001 po sporočilu vodje enote gospe Lidije Wagner niso popolni, ker NUK za leto 2001 še vedno ni prejel vseh naslovov knjig.

 

Poročilo o dogodkih v knjižnici ŠCC

 

Tudi v tem tednu ni manjkalo pestrih dogodkov v knjižnici ŠCC. Kot prvi pomembni dogodek, ki je tudi zelo pomemben za ugled ŠCC in še zlasti za knjižnico, je bila podelitev nagrade na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo kolegici bibliotekarki Jani Golobovi. Ob življenjskem jubileju - 75-letnici profesorja dr. Branka Berčiča je bilo njeno diplomsko delo z naslovom "Bibliografija Avgusta Pirjevca" (mentor je bil doc.dr. Jože Urbanija) proglašeno za najboljše diplomsko delo v letu 2001. Obseg njenega diplomskega dela je 178 strani, 16 strani priloge in povrhu tega njeno diplomsko delo vsebuje še CD-ROM. Sestavljanje obsežnih bibliografij je izredno zamudno in natančno znanstveno delo, ki zahteva mnogo potrpežljivosti, dobrega pregleda in znajdljivosti.

 

V dneh od 15.02. do 16.02.2002 je bil na ŠCC dan odprtih vrat. Tudi v knjižnico ŠCC so prihajale velike skupine osnovnošolcev s starši, ki so želeli dobiti nekaj osnovnih podatkov o knjižnici. Prav to poslanstvo so imenitno in zelo strokovno opravile kolegice bibliotekarke. Ob vsem tem naj še velja pripomniti, da je kolegica Jožica Škorja izredno skrbno pripravila zloženke z osnovnimi informacijami o naši knjižnici. Naj na kratko predstavim vsebino zloženke (zloženke so bile modre, rumene ali pa rdeče barve).

  • Naslovna stran: na levi strani je emblem Šolski center Celje, v sredini naslov "Nekaj informacij o knjižnici ŠCC", na desni strani fotografija knjižničnega prostora z uporabniki.
  • Prva stran zloženke vsebuje podatke o aktivnem članstvu COBISS-a, o zgodovini knjižnice in o dejavnosti knjižnice.
  • Druga stran zloženke vsebuje modro misel slovitega E. Poulssona, o gradivu in o roku izposoje.
  • Hrbtna stran zloženke vsebuje podatke o prostorih, o odpiralnem času knjižnice, o bibliotekarjih, telefonsko številko knjižnice in spletni naslov http://www.izumw2.si/cobiss
  • Na drugi in tretji strani zloženka vsebuje tloris knjižnice (skica).

S pomočjo te zloženke so obiskovalci lahko izvedeli dovolj podatkov o knjižnici ŠCC, kajti podatki so bili podani zelo pregledno in ni jih bilo preveč.

 

Razstava knjig profesorjev, ki se uporabljajo za pouk različnih predmetov in razstava najbolj branih knjig v knjižnici ŠCC

  1. Razstava knjig profesorjev
  2. Knjige so bile razvrščene na podoben način, kot na Prešernovi razstavi, o kateri sem že v prejšnjem tedenskem poročilu poročal. Razstavljene knjige so bile naslednje:

    Branja 1, Na pragu besedila, Šolska ura z žanrskimi besedili, tehnologija urarstva, Elektrotehnika, Potovanje besed 4, Tehniški predpisi in projektiranje, Avtomatizacija in robotika, Poslovno sporazumevanje in vodenje, strokovna terminologija, Praktična geodezija, Konstrukcije 2, Slovenski jezik 2, Potovanje besed 2, Potovanje besed 5, Šolska ura s frazeologijo …, Šolska ura Gregorja Strniša, Šolska ura s Kajetanom Kovičem, Šolska ura z Danetom Zajcem, Na pragu besedila 2, Na pragu besedila 1, Elektroenergetski sistemi, Naloge iz matematike. Na desni razstavni mizi so bile razstavljene še diplomske naloge študentov višjih strokovnih šol.

  3. Razstava najbolj branih in priljubljenih knjig v knjižnici ŠCC

Elisabeth Zoller, Harry Potterjeva dvorana skrivnosti (Rowling), Ivan Sivec ("Zadnji Mega žur" in "Noč po Mega žuru"), Louis Sachar (Zeleno Jezero), Marinka Fritz-Kunc (Kam grejo ptice umret), Desa Muck (Sama doma), J.R. Tolkien (Gospodar prstanov - vsi trije deli so bili izposojeni, zato jih ni bilo možno videti na razstavni mreži), Helen Fielding (Dnevnik Bridget Jones), Jonathan Livingston (Galeb), Guiness knjiga rekordov 2000 in delo z naslovom Tista@boginja.smole.in.težav.si..

Po vsej verjetnosti so te knjige tudi zelo priljubljene in brane po drugih knjižnicah.

 

3.23 23. delovni teden (18.02 - 22.02.2002)

 

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, vpis številk računov v program COBISS / katalogizacija, vpis publikacij v program COBISS / katalogizacija, natančen pregled knjig, ovijanje knjig s plastično ali samolepilno folijo, svetovanje uporabnikom, izposoja in vračanje gradiva, pospravljanje vračanih knjig na police.

 

Na novo:

 

Na novo sem spoznal ukaz PF4 / KPO, s katerim lahko vnesemo podatek o inventarni številki. V program COBISS / katalogizacija sem vpisal tudi angleški učbenik. Pri polju signature sem vpisal naslednje elemente:

lK/uanglešč./aOXENDEN C./5English file/xuč.

 

Na kratko sva se z gospo mentorico posvetovala o nadaljnjem pripravniškem delu. Prišla je do zaključka, da je pretežni del pripravniškega načrta že bil uresničen in da bo potrebno usvojiti še naslednja področja:

  • Izdelovanje članske izkaznice (vnos podatkov novega člana, natis nalepke s črtno kodo).
  • Zamudnina (brisanje dolga pri članu knjižnice, če je dolg poravnal, ipd.).
  • Seminar za licenco (katalogizacija), ki bo potekal v mesecu marcu v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani in bo trajal tri dni. Povedala mi je, da je seminar izredno zahteven in da sleherni kandidat po zaključku seminarja dobi 20 publikacij za vnos v računalniški katalog (COBISS / Katalogizacija). Knjižnica ŠCC mi bo dodelila poseben računalnik za katalogizacijo oziroma za razreševanje katalogizacijskih primerov.

 

Z inventuro in z odpisom gradiva je bilo mnogo dela, vendar se je ta trud še zlasti obrestoval pri pridobivanju prostora na knjižnih policah v knjižnici. Če so bile police na področjih računalništva, potopisov, turističnih vodnikov, sociologije, pedagogike in psihologije zelo polne, je ta problem zdaj rešen. Naj na kratko opišem akcije, ki sem jih izvedel za boljšo organizacijo gradiva:

  • Spoštljivo zbirko Celjskih zbornikov in Prešernovih koledarjev sem premestil na nove police, ki so jih v mesecu novembru namestili monterji.
  • Pregledal sem raziskovalne, maturitene in seminarske naloge. Potrebno jih je bilo med sabo ločiti in jih zložiti po letnicah ter po abecednem vrstnem redu avtorjev.
  • Premestil sem knjige s področja športa na police za glasbo in fotografijo. S to akcijo sem pridobil dovolj prostora za knjige s področja sociologije. Na te police sem zdaj lahko uvrstil knjige s področja filozofije, religije in mitologije. V naslednjem tednu se bo ta akcija nadaljevala v smeri reorganizacije gradiva s področja pedagogike, didaktike, astrologije in psihologije. Prostornost knjižnih polic je zelo pomemben dejavnik v knjižnici, kajti uporabniki si lažje poiščejo gradivo, knjižničarji imajo boljši pregled nad gradivom in tako lažje svetujejo uporabnikom ter nenazadnje prostornost knjižnih polic učinkuje pozitivno na knjige.

 

Analiza informativnega dne

 

Dne, 19.02.2002, ob 9:20 uri je gospa mentorica sklicala krajši posvet za analizo dogodkov o informativnem dnevu. Kolegici bibliotekarki sta na kratko poročali o dogodkih na informativnem dnevu:

  • Posamezni oddelki osnovnošolcev in njihovih staršev so bili skupinsko organizirani, tako da ni prišlo do negativnega pojava prekomerne gneče pred vrati knjižnice, kot je to bil slučaj v preteklih letih. Kolegici sta tudi izrazili hipotezo, da morda marsikatera skupina sploh ni šla v knjižnico.
  • V soboto je bila ena skupina manjša, kar je kolegici spodbudilo k razmišljanju, da je boljše delati z manjšimi skupinami. Obiskovalci v manjši skupini so zastavljali tudi vprašanja.
  • Pri velikih skupinah ljudi, ki so obiskovali knjižnico skorajda ni bilo vprašanj, kar bi lahko utemeljil s predpostavko, da se ljudje praviloma nekako bojijo preveč izpostaviti množici (strah pred množico?) in da zato niso postavljali vprašanj.

 

Zaključek kratke analize informativnega dne:

 

Informativni dan na ŠCC je bil glede organizacije in strokovnega kadra izredno kvalitetno izpeljan. Tudi vodstveni kader je bil z izvedbo informativnega dne zelo zadovoljen.

Delovni sestanek v knjižnici ŠCC je bil zaključen ob 9:28 uri.

Od 25.02. do 05.03 knjižnica ŠCC ni delala, kajti dijaki so imeli zimske počitnice!

 

3.24 24. delovni teden (05.03 - 09.03.2002)

 

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, vpis publikacij v program COBISS / katalogizacija, vpis številk računov v program COBISS / katalogizacija, vpis publikacij v program COBISS / katalogizacija, natančen pregled knjig, opremljanje knjig (tudi ovijanje knjig s plastično folijo), iskanje publikacij s področja športa v COBISS / OPAC-u, svetovanje uporabnikom, izposoja in vračanje gradiva, pospravljanje vračanih knjig na police.

 

Na novo

 

V program COBISS / OPAC sem vpisal v polje 996 podatke za publikaciji, ki ju je knjižnica ŠCC od založbe Karantanije dobila v dar (oznaka za dar je c).

 

Poizvedbe o člankih s področja športne vzgoje

 

Na dvostranskem seznamu člankov o športu oziroma športni vzgoji sem v bazi podatkov ŠCC iskal tiste, ki jih naša knjižnica ima. Rezultat poizvedbe je bil takšen, da knjižnica ŠCC ni imela niti enega članka s tega seznama. Celo na COBIB-u mnogo teh člankov ni bilo evidentnih.

 

Ogled video filma in razstava "Naravolovno - Ekološkega tabora" Poklicne in gradbene Tehniške šole

 

Že v zgodnjih jutranjih urah (od 800- 830) smo si lahko ogledali video - film, ki je bil končni rezultat naravoslovno - ekološkega tabora v zgornji Savinjski dolini. Video - film je prikazoval pokrajinske in etnološke znamenitosti zgornje Savinjske doline. Naj kot zanimivost naštejem nekaj elementov s tega filma:

  • Ogled Snežne jame.
  • Prikaz starih ljudskih običajev.
  • Igranje na citre (predstavitev ljudske glasbe).
  • Razne ročne spretnosti od predenje volne, izdelovanje košar v različne namene, ipd.).
  • Prikaz preživljanja prostega časa oziroma športne rekreativne dejavnosti izletnikov.
  • Merili so tudi ph, prevodnost in temperaturo vode na različnih lokacijah reke Savinje v zgornji Savinjski dolini.

 

Povrhu filma je bila v teh dneh tudi razstava o tem taboru. Na razstavi smo lahko s pomočjo plakatov, fotografij, domačih predmetov in knjig začutili kulturno in naravno bogastvo zgornje Savinjske doline. Na razstavnih mizah si je lahko obiskovalec razstave ogledal knjige, ki pišejo o zgornji Savinjski dolini. Knjge so bile naslednje:

  1. Zgronja Savinjska dolina.
  2. Odprta stran v knjigi "Lepa Slovenija".
  3. -"- -"- "Snežna jama".
  4. Zgornja Savinjska dolina : vodnik.
  5. Odprta stran v knjigi "Zadrečka dolina pod Menino.
  6. Savinja.

Na drugi razstavni mizi je lahko obiskovalec občudoval ročno izdelane namizne prtičke, črno vazo z belim tulipanom, dve ročno spleteni košarici (v eni izmed teh dveh je lahko obiskovalec razstave ali gledal v jabolka ali pa posegel po njih).

 

Fragment o poročilu iz IZUM-a o polnopravnih članih sistema COBISS in o njihovem sodelovanju v sistemu vzajemne katalogizacije

 

Iz poročila sem upošteval zgolj podatke za slovenske šolske knjižnice, ki so polnopravne članice sistema COBISS. Poročilo iz IZUM-a za leto 2001 je bilo sestavljeno iz naslednjih podatkov:

  • Datum polnopravnega članstva knjižnic v sistemu COBISS.
  • Prispevek v COBIB v letu 2001 (skupaj, OCLC, ISSN)
  • Število prevzetih zapisov iz COBIB-a v letu 2001.
  • Število konverzij v letu 2001.
  • Skupni prispevek v COBIB v letu 2001.
  • Število vnešenih zapisov določene knjižnice v lokalni bazi podatkov.

 

Še zlasti zanimivi so se meni zdeli podatki o datumu polnopravnega članstva določene šolske knjižnice v sistemu COBISS in podatki o vnešenih zapisih v lokalno bazo podatkov določene šolske knjižnice.

Kot prvo naj iz seznama izpostavim prvo rangirno lestvico, ki prikazuje datum vstopa določene šolske knjižnice v polnopravno članstvo sistema COBISS.

  1. II. gimnazija Maribor - 11 let in osem mesecev.
  2. Srednja zdravstvena šola Juga Polak, Maribor - sedem let in osem mesecev.
  3. Gimnazija Bežigrad, Ljubljana - šest let in šest mesecev.
  4. Srednja ekonomska šola, Maribor - šest let in pet mesecev.
  5. Zavod svetega Stanislava, Ljubljana - šest let in dva meseca.
  6. Zavod za usposabljanje invalidne mladine, Kamnik - šest let.
  7. Šolski center Ljubljana - pet let in devet mesecev.
  8. Policijska akademija, Ljubljana - štiri leta in pet mesecev.
  9. Gimnazija Šentvid, Ljubljana - štiri leta in en mesec.
  10. Šolski center Novo mesto - štiri leta.
  11. III. Gimnazija Maribor - tri leta in dva meseca.
  12. Srednja zdravstvena šola Ljubljana - tri leta in dva meseca.
  13. Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola, Ljubljana - tri leta.
  14. Šolski center Ptuj - dve leti in 10 mesecev.

 

15. Šolski center Celje - dve leti in devet mesecev.

  1. Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše - dve leti in osem mesecev.
  2. Ekonomska šola Murska Sobota - dve leti in sedem mesecev.
  3. Gimnazija Celje - Center - dve leti in sedem mesecev.

 

19. Šolski center Velenje - dve leti in dva meseca.

 

20. Osnovna šola Marjana Nemca, Radeče - eno leto in deset mesecev.

 

21. Center za sluh in govor Maribor - eno leto in devet mesecev.

 

22. Osnovna šola narodnega heroja Rajka, Hrastnik - eno leto in devet mesecev.

 

23. Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacijo - eno leto in devet mesecev.

 

24. Osnovna šola Beltinci - eno leto in pet mesecev.

 

25. Gimnazija Ptuj - devet mesecev.

26. Glasbena šola Kamnik - tri mesece.

27. Osnovna šola I, Murska Sobota - en mesec.

 

Tabela 10: Število obstoječih zapisov v posameznih lokalnih bazah podatkov šolskih knjižnic do dne, 31.12.2001

Rangirno mesto

Šolska knjižnica

Število zapisov v lokalnih bazah podatkov

1

Gimnazija Bežigrad, Ljubljana

16446

2

II. gimnazija Maribor

14883

3

Šolski center Ptuj

13234

4

Šolski center Celje

12541

5

Ekonomska šola Murska Sobota

10440

6

Šolski center Velenje

9060

7

Zavod sv. Stanislava, Ljubljana

7438

8

Gimnazija Celje center

6984

9

III. gimnazija Maribor

6803

10

Srednja zdravstvena šola Juga Polak, Maribor

6399

11

Gimnazija Ptuj

6241

12

Šolski center za pošto …

5891

13

Srednja ekonomska šola Maribor

5732

14

Šolski center Novo mesto

4935

15

Šolski center Ljubljana

4628

16

Osnovna šola Beltinci

4051

17

Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše

3829

18

Center za sluh in govor Maribor

3032

19

Gimnazija Šentvid Ljubljana

2950

20

Srednja zdravstvena šola Ljubljana

2451

21

Srednja gradbena, geodetska …

2361

22

Policijska akademija Ljubljana

2108

23

Osnovna šola narodnega heroja Rajka …

1373

24

Osnovna šola Marjana Nemca …

458

25

Zavod za usposabljanje invalidne …

428

26

Glasbena šola Kamnik

127

27

Osnovna šola I, Murska Sobota

29

 

SKUPAJ

154852

 

Tabela 10 in graf 8 prikazujeta število zapisov v različnih lokalnih bazah podatkov slovenskih šolskih knjižnic, ki so polnopravne članice sistema COBISS in aktivno sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije. Na prvem mestu se glede tega nahaja Gimnazija Bežigrad v Ljubljani, saj ima 16446 zapisov za različne knjižnične naslove, vendar je že več kot šest let polnopravna članica sistema COBISS. II. gimnazija Maribor ima 14883 zapisov in je že več kot deset let polnopravna članica sistema COBISS. Na tretjem mestu je knjižnica šolskega centra Ptuj, ki je do obdobja 31.12.2001 vnesla 13234 zapisov, kar je izjemen rezultat, če pomislimo na dejstvo, da je ta knjižnica polnopravna članica COBISS-a šele dve leti in deset mesecev. Podobno velja za knjižnico šolskega centra v Celju, ki se lahko ponaša z 12541 zapisi in je šele polnopravna članica COBISSA-a pičle dve leti in devet mesecev. Tudi ekonomska šola Murska Sobota že ima spoštljivih 10440 vnosov in je prav tako šele nekaj več kot dve leti polnopravna članica sistema COBISS.

Če bi izračunali razmerje med številom vnosov in dolžino časovnega obdobja polnopravnega članstva v sistemu COBISS bi dobili kot rezultat povsem drugo rangirno listo. Kot zanimivost bom v nadaljevanju tega pripravniškega dnevnika prikazal rangirno listo za prvih pet slovenskih šolskih knjižnic.

 

Tabela 11: Razmerje med številom vnosov in časovnim obdobjem polnopravnega članstva v sistemu COBISS (do dne, 31.12.2001).

Rangirna lista

Naziv šolske knjižnice

Število zapisov v lokalnih bazah podatkov

Obdobje polnopravnega

članstva v sistemu COBISS

Iračunano razmerje s pomočjo formule

R= Nz / tcobiss

1

Gimnazija Bežigrad, Ljubljana

16446

6,5 let

2530

2

II. gimnazija Maribor

14883

10,7 let

1390

3

Šolski center Ptuj

13234

2,9 let

4563

4

Šolski center Celje

12541

2,8 let

4478

5

Ekonomska šola Murska Sobota

10440

2,5 let

4176

Iz izračunanih razmerji v tabeli 11 je lepo razvidno, da je hitrost vnašanja zapisov največja v knjižnici Šolskega centra Ptuja (4563 zapisov / leto), na drugem mestu se nahaja knjižnica Šolski center Celje s 4478 zapisi / leto in na tretjem mestu se nahaja knjižnica Ekonomske šole Murska Sobota s 4176 zapisi / leto. V to rangirno lestvico bi se višje kot gimnazija Bežigrad in II. gimnazija Maribor uvrstile tudi knjižnica Gimnazije centra Celja, knjižnica Šolskega centra Velenja, itd. Hitrost vnašanja zapisov zavzema pri knjižnici gimnazije Bežigrad vrednost 2530 zapisov / leto, medtem ko je za II. gimnazijo Maribor ta vrednost precej nižja saj znaša 1390 zapisov / leto.

 

Graf 9 lepo prikazuje, da je pri tej primerjavi glede hitrosti vnašanja zapisov na prvem mestu knjižnica Šolskega centra Ptuja (4563 zapisov / letol), na drugem mestu je knjižnica Šolskega centra Celja (4478 zapisov / leto), na tretjem mestu je knjižnica Ekonomske šole Murske Sobote (4176 zapisov / leto), na četrtem mestu je knjižnica Bežigrajske gimnazije (2530 zapisov / leto) in na petem mestu je knjižnica II. gimnazije v Mariboru (1390 zapisov / leto).

V prihodnosti bi lahko glede na dane podatke pričakoval, da bosta knjižnici Šolskega centra Ptuja in Celja ta dosežek še stopnjevali.

 GLAVNA STRAN



Datenschutzerklärung
Eigene Webseite von Beepworld
 
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!