5mesec

GLAVNA STRAN

3.17 17. delovni teden (07.01 - 11.01.2002)

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva, opremljanje knjig z BIB nalepkami, svetovanje uporabnikom in natančen pregled knjig s področij zgodovine, arheologije, prava, ekonomije, geologije, metereologije, geografije, potopisov, turističnih vodnikov, planinskih vodnikov in enciklopedij. Začel sem tudi že pregledovati področje elektrotehnike (predpriprava za inventuro).

Kratko poročilo o natančnem pregledu knjig s področij zgodovine, arheologije, prava, ekonomije, geologije, metereologije, geografije, potopisov, turističnih vodnikov, planinskih vodnikov, enciklopedij in elektrotehnike (predpriprava za inventuro).

V tem tednu sem glavnino delovnega časa posvetil pregledu knjig s področij zgodovine, arheologije, prava, ekonomije, geologije, metereologije, geografije, potopisov, turističnih vodnikov, planinskih vodnikov, enciklopedij in elektrotehnike.

Na področju zgodovine mnogo knjig ni bilo vnešenih v programm COBISS / OPAC, čeprav je bilo med njimi kar nekaj publikacij novejšega datuma. Na področju arheologije sem našel publikacijo z naslovom "Past Time Atlas", ki na moje začudenje ni bila vpisana v program COBISS / OPAC. Serijske publikacije kot npr. "Zgodovina v šoli" bodo odpisane.

Na področju prava in ekonomije sem tudi našel nekaj primerkov, ki niso vnešene

v program COBISS / OPAC, kot tudi niso bile opremljene z BIB nalepkami. Zasledil sem pa mnogo Unescovih brošur, ki bodo verjetno odpisane.

Po letnikih sem zložil različne serijske publikacije npr. "National Geographic", kajti te revije bodo odpisane. Povrhu tega se je na spodnjih policah nahajalo mnogo Brošur o pokrajinah, o planinstvu, itd., ki bodo prav tako odpisane.

Na področjih planinskih vodnikov je bila večina knjig vnešenih v program COBISS / OPAC. Podobno stanje sem opazil tudi pri področju potopisov in pri obeh področjih so bile knjige opremljene z BIB nalepkami.

Nasprotno je bilo stanje na področjih metereologije, geologije in geografije, kjer sem odkril veliko knjig, ki niso vnešene v program COBISS / OPAC in mnogo knjig ni bilo opremljenih z BIB nalepkami.

Na področju Katalogov znanj je bilo večina gradiva vnešenega v program COBISS / OPAC.

Na področju enciklopedij mnogo knjig ni bilo vnešenih v program COBISS / OPAC in so bile nekatere enciklopedije tako zastarele (npr. Jugoslovanska Enciklopedija iz leta 1958, 1960, itd., da bodo zagotovo odpisane. Začel sem pregledovati tudi že področje elektrotehnike in že ob pregledu šestih knjižnih polic sem ugotovil, da mnogo knjig ni vnešenih v program COBISS / OPAC.

Prihodnji teden bom nadaljeval pregled polic na področju elektrotehnike, nakar se bom posvetil pregledu knjig s področij računalništva, strojništva, avtomobilizma, raziskovalnih nalog, diplomskih del, gradbeništva, arhitekture in koledarjev.

O tatvinah knjižničnega gradiva13

Tatvine knjižničnega gradiva je ena od pomembnih zanimanj sleherne inventure v knjižnicah, zato se mi zdi smotrno, da v tem tedenskem poročilu namenim nekaj besed o tatvinah knjižničnega gradiva v knjižnicah.

Tatvine v knjižnicah so zelo star pojav, kajti zgodovina poroča celo o tatvinah bolj imenitnih oseb, kot so bili plemiči, kardinali in celo vladarji. Iz knjižnice nezakonito odnesejo knjige tako obiskovalci in kar je zelo nenavadno, celo zaposleni, ter jih ne vrnejo.

Motivi za tatvino knjižničnega gradiva so številni in bi jih lahko strnili v naslednje:

  • Ekonomski motivi.
  • Nujna potreba dijakov po knjigi, ker jo potrebujejo za pomembno šolsko nalogo.
  • Pomota uporabnika.
  • Bibliofilsko nagnjenje uporabnika.
  • Za zabavo.
  • Zaradi gneče pri izposojevalnem pultu (uporabniku se mudi in ne želi čakati).

Odstotek tatvin v prostem pristopu do 1 % je zelo pogost, nekateri pa celo poročajo o krajah do 10 %. Po ameriških raziskavah je med storilci tatvin največ mladih obiskovalcev od 14 do 18 let. Včasih uporabniki ne odtujijo celotno publikacijo, ampak samo iztrgajo ali odrežejo posamezne strani.

Do tatvin pride takrat:

  • kadar obstaja močna želja po določeni knjigi ali knjigah.
  • kadar obstajajo ugodne možnosti za krajo.
  • kadar je možno opravičiti krajo (uporabnik meni, da je kraja knjige isto kot začasna izposoja).
  • kadar uporabnik misli, da je tveganje zasačitve majhno.

Kako je možno zmanjšati število tatvin v knjižnicah?

  • da najbolj privlačno gradivo za tatvino ni v prostem pristopu.
  • da se odpravijo priložnosti za krajo.
  • da damo uporabniku vedeti, da obravnavamo tatvino knjižničnega gradiva kot vsako drugo tatvino.
  • da posredujemo uporabniku občutek, da je tveganje ob kraji veliko.

Načini varovanja gradiva

Pri varovanju gradiva ločimo primere, ko je potrebno zavarovati vsako knjigo posebej in primere, ko želimo v poprečju zmanjšati število tatvin. Naj navedem nekaj primerov:

  • v starih časih so knjige priklenili na verige,
  • za odtujeno knjižnično gradivo je odgovoren bibliotekar,
  • omejitve pristopa ali poseben režim za posamezne zbirke,
  • elektronski varovalni sistemi,
  • premišljena postavitev in razporeditev gradiva,
  • premišljena arhitektura in lokacija informatorjev,
  • nadzorne kamere, ogledala,
  • obvezna garderoba, kontrola ob izhodu,
  • izogibanje gneči, ipd.

Elektronski varovalni sistemi na izhodu

Dobre strani:

  • so primerni za zmanjševanje kraj v poprečju, ne pa za varovanje posameznega dragocenega gradiva,
  • večino obiskovalcev odvračajo od kraj,
  • zmanjšajo število kraj,
  • manj časa se porabi za iskanje in ugotavljanje ukradenega gradiva,
  • knjižnica prihrani denar, ipd.

Vrste elektronskih varovalnih sistemov

Poznamo elektromagnetne (se bolj uporabljajo v knjižnicah) in radiofrekvenčne varovalne sisteme, ki se manj uporabljajo v knjižnicah (uporaba: npr. v trgovinah z oblačili), zato o njih ne bom podrobneje poročal.

Značilnosti elekltromagnetnih varovalnih sistemov:

  1. V hrbtišču knjige se nahaja tanek trak.
  2. Če ni deaktiviran (izposoja), sproži ob prenosu skozi varovalna vrata alarm.
  3. Potreben je postopek deaktiviranja in aktiviranja.
  4. Ta sistem se da nadgraditi za samopostrežno izposojanje.

Prednosti:

  • Trakovi so manj opazni kot nalepke.
  • Število lažnih alarmov je majhno.
  • Ta sistem se težje onesposoblja.

Slabosti:

  • Velikost sistema.
  • Sistem je drag.

Varianti uporabe sistema

  • Z aktiviranjem in deaktiviranjem.
  • S prenosom gradiva pri izhodu.

Pri tej varianti gradiva ni potrebno aktivirati in deaktivirati, zato knjižnica ne potrebuje naprave za aktiviranje in deaktiviranje. Slabosti te variante so naslednje:

  • izposojeno gradivo lahko povzroči alarm ob vnosu v drugo knjižnico,
  • vsa gradiva morajo knjižničarji prenesti okrog varovalnih vrat, da ne bi sprožili lažne alarme,
  • ob izhodu uporabnika mora biti vedno prisoten knjižničar,
  • samopostrežna izposoja s pomočjo te variante ni možna.

Kako ravnamo s sumljivimi uporabniki?

Bibliotekar ni represivna oseba, kaj šele policist. V takšnih primerih mora bibliotekar biti korekten in kulturen. Uporabnika naj ne bi zasliševal ali pa bil do njega nasilen in žaljiv. Storilca se lahko le povabi na odpravljanje vzroka alarma ali pregleda torbe, vendar pa pregled torbe knjižničar ne more zahtevati. V tem pogledu je zelo nejasno definiran pravni vidik tatvin.

Literatura

  1. Milenovič, M.(1991). Tatvine v knjižnicah. Knjižnica, 35(2/3), 137-148.
  2. Steinbuch, M.(1996). Kraje v knjižnicah. Šolska knjižnica, 2(6), 2-5.

 

3.18 18. delovni teden (14.01 - 18.01.2002)

 

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva, opremljanje knjig (z žigom, z BIB nalepkami, z nalepkami črtnih kod in samolepilno folijo), svetovanje uporabnikom in natančen pregled knjig s področij elektotehnike, računalništva, raziskovalnih in diplomskih nalog, urarstva, avtomobilizma in strojništva. Začel sem tudi že pregledovati gradiva s področja gradbeništva (predpriprava za inventuro).

 

Kratko poročilo o natančnem pregledu knjig s področij elektotehnike, računalništva, raziskovalnih in diplomskih nalog, urarstva, avtomobilizma, strojništva in gradbeništva (predpriprava za inventuro).

 

V tem tednu sem glavnino delovnega časa posvetil pregledu knjig s področij elektotehnike, računalništva, raziskovalnih in diplomskih nalog, urarstva, avtomobilizma, strojništva in gradbeništva.

 

Na področju elektrotehnike sem ob natančnem pregledu knjig opazil, da mnogo knjig ni bilo vnešenih v programm COBISS / OPAC, kajti veliko število publikacij je bilo starejšega datuma. Na policah za elektrotehniko sem našel serijske publikacije kot npr. "Svet elektronike" in "Practical Electronics", ki bodo odpisane.

Na področju računalništva je bila podobna situacija (veliko zastarelih knjig), le s to razliko, da sem na tem področju našel precej novih knjig, ki niso vnešene v program COBISS / OPAC. Na policah za računalništvo sem našel različne serijske publikacije kot npr. "Monitor", PC mediji", "Moj mikro", ki bodo odpisane.

 

Na policah, kjer se nahajajo diplomske in raziskovalne naloge, vsaj 50 % raziskovalnih in diplomskih nalog ni bilo vnešenih v program COBISS / OPAC. Na teh policah sem našel tudi dve maturitetni nalogi, ki ne smeta biti na lokaciji raziskovalnih nalog.

V spodnjih policah sem našel kar zajetno število serijskih publikacij, kot npr. "Mladi za napredek Celja", "Varnost pri delu", "Življenje in tehnika", "poročila urada za standardizacijo in meroslovje", ipd. Serijska publikacija "Mladi za napredek Celja" ne bo odpisana, medtem ko bodo ostale serijske publikacije odpisane.

Na področju avtomobilizma, urarstva in še zlasti strojništva je bilo ogromno število knjig zastarelih in mnogo knjig ni bilo vnešenih v program COBISS / OPAC, kar pomeni, da bo veliko število knjig odpisanih. Na omari, kjer se hranijo kartoteke uporabnikov sem našel cel kup knjig s področja računalništva, ki pa so bile vpisane v program COBISS / OPAC, zato sem jih premestil na polico za računalništvo.

Na področju gradbeništva je bila podobna situacija, le s to razliko, da sem tam našel največjo število zastarelih serijskih publikacij npr. "Podjetnik", "Obrtnik", "Prodaja", "Gradbenik", "Gradbeni vestnik", "Naš dom" in še druge v posameznih izvodih, ki bodo odpisane.

Področje gradbeništva še nisem dokončal in me bo čakalo v ponedeljek še veliko dela, kajti potrebno bo pregledati še področje nizke gradnje, krajinske arhitekture in nenazadnje koledarjev, katerih je kar zajetno število.

Ko bom to področje dokončal, se bom premestil na področje anglistike in germanistike (v manjšem obsegu tudi na področje romanistike).

Zdaj v prihajajočem delovnem tednu, od 21.01 do 26.01.2002, se bo pričela prava inventura. V tem času bo tudi knjižnica za uporabnike zaprta. S to predpripravo za inventuro sem precej olajšal delo prave inventure, čeprav se bojim, da so dijaki v tem času ob pregledovanju knjig marsikatero knjigo postavili v napačen položaj (npr. pokončen položaj knjige pomeni, da je knjiga vpisana v program COBISS / OPAC in opremljena z BIB nalepko, poševni položaj knjige pomeni, da je knjige vpisane v program SAOP in ležeči položaj knjige pomeni, da knjiga sploh ni vpisana v nobenem od obeh programov). Kakorkoli že, predpriprava za inventuro je bila bogata bibliotekarska izkušnja, katero bi bilo smotrno večkrat ponoviti (s tem mislim, da je ta postopek zelo koristen za bibliotekarske pripravnike in bi se lahko že začenjal takoj po opravljenem osnovnem tečaju v IZUM-u; koristen je tudi za knjižnično ustanovo, saj naj bi olajšalo izvajanje prave inventure, kajti znano je, da spadajo knjižnične inventure v kategorijo najbolj zahtevnih inventur) in ob izkušnjah se konec koncev, če le želimo, nekaj naučimo.

 

Razmišljanje o Internetu in o vsebinski strukturi spletne strani knjižnice ŠCC

 

Morda se zdi, da tovrstno razmišljanje nima prave povezave s knjižnično inventuro, vendar pa boste videli, da je tudi pri teh razmišljanj možno vzpostaviti določeno povezavo. Prvenstveno je namen tega razmišljanja usmerjeno v vsebinsko strukturo spletne strani knjižnice ŠCC, kajti spletna stran ima zelo velik pomen, tako za ustanove, kot tudi za posameznike.

 

Prav o inventuri bom še obširneje pisal, potem ko bomo naslednji teden končali izvedbo prave inventure in Vam bom lahko postregel z rezultati in s spoznanji iz opravljenega projekta.

Zdaj bom na kratko opisal zgodovino Interneta, ki je, kot boste videli zelo zanimiva in tudi zelo poučna z vidika družbenih gibanj, katerim so še zlasti knjižnice, kot hram znanja in kulture močno podvržene.

 

Kot zanimivost: zgodovina Interneta14

  • Internet je bil že v zgodnjih 60-tih letih projekt agencije ARPE (Advanced Research Projects Agency) pri ameriškem obrambnem ministrstvu. Že takrat so nekateri teoretiki razmišljali o vojaških spopadih s pomočjo računalniške podpore. Velik problem pa je bila varnost naslavljanja in prenosa podatkov, vendar so leta 1962 rešili osnovne probleme, kar pa seveda za tajnost podatkov vojaških služb ni bilo dovolj, tako da je bila prva shema načrtovanega omrežja javno predstavljena leta 1967 in tajnosti je bilo konec.
  • Leta 1969 je ARPA zgradila prvo eksperimentalno omrežje ARPANET, pri katerem so sodelovali štirje veliki računalniki na ameriških univerzah. Ameriška vojska je bila zdaj zgolj pokroviteljica tega spletnega projekta in ne več povsem aktivna udeleženka, kar se tudi v 70-letih ni bistveno spremenilo. Leta 1972 je nastal tudi prvi program za elektronsko pošto.
  • Leta 1974 je nastala prva verzija družine protokolov, imenovana TCP/IP (Transmission Control Protocol / Internet Protocol) in od takrat naprej je postopoma šel projekt Internet v smer množične oziroma komercialne uporabe (kar še zlasti občutimo danes).

 

Zakaj je uporaba Interneta oziroma spletnih strani za knjižnico ŠCC koristna?

  • za hitro širjenje informacij, ki vključujejo aktualna sporočila (npr. za srečanja, sestanke, za objavo literarnih tekstov, gradnjo digitalne knjižnice, ki omogoča hiter dostop do zaželjene literature, ipd.).
  • za kvalitetno komunikacijo znotraj in zunaj ustanove (npr. dijaki si dopisujejo z drugimi dijaki iz drugih šol; za objavljanje mnenj, hitro povezovanje s sorodnimi ustanovami, kot tudi z drugimi ustanovami, društvi, ipd.).
  • za pridobivanje novih uporabnikov (še zlasti zelo uglednih uporabnikov, npr. znanih umetnikov, raziskovalcev, politikov, dostojanstvenikov, ipd).
  • za pridobivanje sponzorjev, kajti knjižnice so pretežno neprofitne ustanove, kar pa ne pomeni, da ne bi potrebovale dodatna finančna sredstva; tako bi lahko knjižnica ŠCC na spletu objavljala reklamne animacije že uveljavljenih podjetij, ki bi bila pripravljena knjižnico sofinancirati. Ob tem pa naj poudarim, da mora biti spletna stran čim večkrat obiskana, kajti potencialni sponzorji ocenjujejo spletne strani tudi po tem, kako pogosto so obiskane (čim višja je frekvenca obiska, tembolj potencialni sponzorji vidijo možnost, da se njihova propagandno sporočilo čim bolj uveljavlja).
  • za povezovanje s knjižničničnimi in neknjižničnimi organizacijami onstran naših meja, ki imajo tudi svoje spletne strani (npr. komunikacija med angleškimi in našimi dijaki, pri kateri si lahko naši dijaki utrdijo in razvijajo znanje iz angleščine, itd.).

Verjetno ste že zdaj začutili, da lahko spletna stran odpira mnogo možnosti in s tem tudi veliko koristi za določeno ustanovo.

Na kratko o vsebinski strukturi spletnih strani knjižnice ŠCC

 

V tem krajšem sestavku ne nameravam pisati o zunanji podobi spletnih strani ali pa povsem podrobno postaviti načela vsebinske strukture le-te. Nameravam zgolj podati nekaj idejnih spodbud, ki bi lahko stopnjo uspešnosti in prodornosti spletnih strani ŠCC še dodatno okrepile.

  1. Knjiga gostov
  2. Spletna stran naj bi vsebovala navigacijski gumb "Knjiga gostov", v kateri bi lahko uporabniki (dijaki, zaposleni) sporočili svoja mnenja (npr. pohvale, pritožbe, predloge, ipd.). Prav tako bi lahko uporabniki knjižnice ŠCC komunicirali z drugimi uporabniki iz drugih šolskih knjižnic (npr. zasebno, v zvezi z domačimi nalogami, ipd.).

  3. Na spletnih straneh knjižnice ŠCC bi se lahko začela gradnja digitalne knjižnice, še zlasti za raziskovalne in diplomske naloge. Uporabniki knjižnice ŠCC pogostokrat uporabljajo tovrstno gradivo (za seminarje, za izdelavo raziskovalnih nalog, za reševanje aktualnih informacijskih problemov, ipd.), vendar pa si to gradivo ni možno izposoditi na dom. Drugi problem, še zlasti pri raziskovalnih nalogah, tiči v tem, da je gradivo zelo obrabljeno. Digitaliazcija tovrstnih gradiv lahko tudi zelo olajša izvedbo inventure (novejše raziskovalne naloge bi lahko imeli samo še v digitalni obliki) in hkrati je vedno dostopno obiskovalcem knjižnice. Avtorji diplomskih in raziskovalnih nalog bi morali posredovati svoja dela v digitalni obliki (po elektronski pošti ali naslov njegove spletne strani). Uporabniki bi si tako lahko raziskovalne in diplomske naloge s spletnih strani knjižnice ŠCC pošiljali s pomočjo posebnega Java script programa, ki vsebuje opcijo "POŠLJI" (SEND TO), na svoj elektronski naslov, kar bi še dodatno izboljšalo dostop do informacij.
  4. Spletno mesto knjižnice ŠCC bi lahko uporabnikom nudila brezplačen poseben servis za izdelavo privatnih spletnih strani, pri čemer bi spletni naslovi dobili domeno ŠCC, kjer bi potekala tudi spletna ekonomska propagandna dejavnost drugih podjetij, ki bi šolsko knjižnico oziroma ŠCC sofinancirali (npr. močen sponzor šolske knjižnice oziroma ŠCC bi lahko v tem primeru bil Telekom Slovenija). Kdor ne bi želel imeti reklame na spletni strani, bi moral plačati primerno pristojbino za uporabo servisa. Na takšen način bi lahko sleherni uporabnik knjižnice ŠCC, ki bi to želel, tudi imel svoje lastne spletne strani, kar se mi zdi v današnjem času izredno pomembno.

 

3.19 19. delovni teden (21.01 - 25.01.2002)

 

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov (od zaposlenih), natančen pregled in oprema nekaterih knjig z BIB nalepkami s področij gradbeništva, pokrajinske arhitekture, zbirke Celjskih zbornikov, zbirke Prešernovih koledarjev, angleščine (jezikoslovje, literatura), nemščine (jezikoslovje, literatura), italijanščine (jezikoslovje) in slovenščine (jezikoslovje, retorika, literarna teorija, literarna zgodovina, slovenska proza in slovenska poezija). V tem tednu smo v knjižnici izvedli inventuro. Pri delu s prenosnim čitalcem "Symbol" nisem sodeloval, sodeloval sem pa pri postopku odpisa gradiva (o tem nekoliko več na koncu tega poročila).

 

Kratko poročilo o natančnem pregledu knjig s področij gradbeništva, pokrajinske arhitekture, zbirke Celjskih zbornikov, zbirke Prešernovih koledarjev, angleščine (jezikoslovje, literatura), nemščine (jezikoslovje, literatura), italijanščine (jezikoslovje) in slovenščine (jezikoslovje, retorika, literarna teorija, literarna zgodovina, slovenska proza in slovenska poezija).

 

V tem tednu sem glavnino delovnega časa posvetil pregledu knjig s področij gradbeništva, pokrajinske arhitekture, zbirke Celjskih zbornikov, zbirke Prešernovih koledarjev, angleščine (jezikoslovje, literatura), nemščine (jezikoslovje, literatura), italijanščine (jezikoslovje) in slovenščine (jezikoslovje, retorika, literarna teorija, literarna zgodovina, slovenska proza in slovenska poezija).

Na področju gradbeništva (nadaljevanje dela od prejšnjega tedna) sem ob natančnem pregledu knjig opazil, da mnogo knjig ni bilo vnešenih v programm COBISS / OPAC, kajti veliko število publikacij je bilo starejšega datuma. Za pokrajinsko arhitekturo knjižnica ŠCC nima mnogo literature, tako da bi težko poročal o starih in nevnešenih knjigah. Na policah za zbirke tako Celjskih zbornikov, kot tudi Prešernovih koledarjev, je bila večina gradiva vnešena v program COBISS / OPAC. Ko sem zaključil natančen pregled iz neleposlovnega področja, sta kolegici bibliotekarki začeli s prenosnim čitalcem za inventuro odčitavati knjige (začeli sta pri področju fizike). O tem bom natančneje poročal nekoliko kasneje.

Začel sem tudi že pregledovati knjige s področij angleščine, nemščine in italijanščine. Slovarjev in leksikonov za angleški in nemški jezik je v knjižnici ŠCC precej, celó o italijanskih, španskih, francoskih in latinskih slovarjih lahko poročam, čeprav teh ni prav mnogo. Na policah angleških slovarjev in leksikonov lahko trdim, da je okoli 90 % tega gradiva vnešeno v program COBISS / OPAC in povrhu tega so ti slovarji zelo sodobni. Nekoliko druga situacija je bila na policah nemških slovarjev in leksikonov, kjer je bilo sicer nekaj slovarjev in leksikonov novejšega datuma, vendar tudi precej starejših slovarjev in leksikonov. Precejšnjo število teh enot ni bilo vpisanih v program COBISS / OPAC, še zlasti zbirka znanih leksikonov "Duden". Slovarji, iz drugih že naštetih jezikovnih področij, pretežno niso bili vnešeni v program COBISS / OPAC. Na področju angleškega jezikoslovja in učbenikov mnogo knjig ni bilo vnešenih v program COBISS / OPAC. Zbirka znanih učbenikov "Headway" je bilo pozneje tudi odpisana, kajti knjižnica ŠCC že ima tudi zbirko učbenikov "New Headway", ki je sodobnejša in tako primernejša za pouk angleščine v ŠCC. Ob vsem tem naj še pripomnim, da mnogo tega gradiva, ki sem ga s teh področij obravnaval ni bilo zavarovano z BIB nalepkami.

Na področju angleškega leposlovja je bilo večino knjig vpisanih v program COBISS / OPAC. Precej teh knjig ni bilo opremljenih z BIB nalepko. Še zlasti zanimiva je zbirka žepnih knjig "Penguin" s področja angleškega leposlovja, ki so bila vsa vnešena v program COBISS / OPAC, vendar pa niti ena ni bila zavarovana z BIB nalepko. Vprašal sem gospo mentorico, če bi bilo potrebno te knjige zavarovati; po krajšem premisleku mi je povedala, da jih ni potrebno zavarovati. Ključni razlog te odločitve je bil v tem, da uporabniki, tako profesorji, kot tudi dijaki zelo redko posežejo po tovrstnem gradivu.

Na področju nemškega jezikoslovja in literature sem se soočal s podobno situacijo kot pri angleškem jezikoslovju in literature, le s to razliko, da je s področja nemščine manj knjig kot s področja angleščine.

S področja italijanščine, knjižnica ŠCC nima veliko literature, tako da tukaj velja podobni zaključek kot pri področju pokrajinske arhitekture.

Po pregledu tujejezikoslovnih knjižnih polic, ki je bil zelo zahteven, sem se lotil pregleda polic s področja slovenščine, ki je vključevalo slovensko jezikoslovje (slovarje, leksikone, učbenike, delovne zvezke), retoriko, literarno teorijo in literarno zgodovino. Večina teh knjig je bila vnešenih v program COBISS / OPAC, a precej knjig ni bilo zavarovanih z BIB nalepkami.

Podobno lahko poročam o pregledu knjižnih polic za slovensko prozo, kjer pa bo nekaj starejših in makulaturnih knjižnih izdaj izločenih. Pri avtorju Ivana Tavčarja mi je zmanjkalo BIB nalepk, tako da sem od tam naprej nezavarovane knjige označil z barvnimi samolepilnimi listki. Pregledal sem tudi že kar nekaj knjig s področja slovenske poezije, tako da bom prihodnji delovni teden nadaljeval natančen pregled knjig prav na tem področju.

Za konec tega poročila o natančnem pregledu knjig morda še zanimivo opažanje. Če upoštevamo parametra vnešenost knjižnih enot v program COBISS / OPAC in zavarovanost z BIB nalepkami, nakar ju upoštevamo pri primerjavi med neleposlovnimi in jezikovnimi / leposlovnimi področji lahko pridemo do naslednjega zaključka:

 

Med temi knjigami obstaja diametralno nasprotje glede vnešenosti v program COBISS / OPAC in zavarovanosti z BIB nalepkami. Knjižne enote jezikovnih / leposlovnih področij so v primerjavi z neleposlovnimi področji pogosteje vnešene v program COBISS / OPAC, toda knjižne enote iz neleposlovnih področij so bila v glavnini bolj zavarovana z BIB nalepkami (celó o takšnih knjigah lahko poročam, ki niso bile niti vnešene v program SAOP in niti v program COBISS / OPAC, vendar pa so bila zavarovana tudi z dvema BIB nalepkama).

Prava inventura (postopki)15

 

Program inventura zajema skupino programov, ki so namenjeni kreiranju izpisov za inventuro. Osnova za kreiranje izpisov za inventuro je baza podatkov z obstoječimi inventarnimi številkami, ki jo dobimo pri zajemanju podatkov, in kopija lokalne baze podatkov, ki jo naredimo na dan pričetka inventure. Pri inventuri primerjamo obe bazi podatkov. Prva baza podatkov predstavlja dejansko stanje v knjižnici, druga pa stanje v računalniku. Inventura se izvaja v treh korakih:

  1. Zajemanje in prenos podatkov, ki se izvaja na osebnem računalniku.
  2. Obdelava in kreiranje izpisov.
  3. Analiza dobljenih rezultatov.

Zajemanje in prenos podatkov

 

Zajemanje in prenos podatkov se izvaja v knjižnici in je fizično najobsežnejši del inventure. Pri zajemanju podatkov s prenosnim terminalskim čitalcem (izvajali sta ga kolegici bibliotekarki) evidentiramo inventarne številke publikacij na policah. Med zajemanjem podatkov naj bi bila knjižnica, ki ima gradivo postavljeno v prostem pristopu, za obiskovalce zaprta (knjižnica ŠCC je bila v času inventure zaprta).

Magister Aleš Bošnjak iz IZUM-a, ki nam je prinesel prenosni terminalski čitalec in komunikacijski vmesnik nam je svetoval, da bi bilo dobro označiti območja zajemanja podatkov, ki predstavljajo hkrati tudi ime shranjene datoteke (npr. K_1, K_2, itd.), kajti tako lahko pri analizi dobljenih podatkov lažje najdemo gradivo.

1. Postopek prenosa podatkov (kolegici bibliotekarki sta to delali po navodilih gospoda Aleša Bošnjaka):

a. evidentiranje gradiva:

  • s terminalskim čitalnikom evidentiramo določeno število kod (do 500), vendar ne več, kot jih je na podlokaciji, kjer zajemamo podatke.
  • b. prenos podatkov (navodila po gospodu A. Bošnjaka in tudi sam sem napravil preizkus, kajti zajel sem nekaj knjižnih enot, nakar sem izvedel prenos podatkov):
  • terminalski čitalnik postavimo na komunikacijski vmesnik,
  • zaženemo program za prenos IVTPC (v našem primeru je bil ta program že zagnan),
  • kliknemo ukazni gumb "Prenos s terminala",
  • na terminalskem čitalniku pritisnemo tipko POWER , nakar tipki FUNC (kar pomeni function oziroma funkcija) in hkrati tipko 2 ,
  • počakamo, da se konča prenos podatkov in pri operacijskem sistemu Windows 95 je treba zapreti tudi okno DOS (to je bilo v našem primeru).
  • v opozorilnem oknu programa za prenos podatkov se izpiše število prenesenih podatkov;
  • v primeru, da se pojavi napaka je potrebno ves postopek ponoviti;
  • c. Shranjevanje podatkov:
  • izberemo podlokacijo v tabeli podlokacij (npr. v izvedbi naše inventure smo označili INV K_1, INV K_2, itd.).
  • z ukaznim gumbom "Shrani" shranimo podatke v arhivsko datoteko na ciljnem direktoriju;
  • d. Brisanje podatkov iz terminalskega čitalnika:
  • po končanem prenosu podatkov se na terminalskem čitalniku izpiše sporočilo, da je prenos uspešno končan,
  • podatke brišemo le, če smo prepričani, da smo jih zares shranili,
  • z dvakratnim pritiskom na tipko Enter se podatki v terminalskem čitalniku zbrišejo.

Ob tem naj še povem, da je gospod Aleš Bošnjak poskrbel tudi za to, da je prenosni čitalec tudi znal razlikovati podlokacijo določene knjige (v primeru, da je imela knjiga označbo A - arhiv, namesto K - knjižnica, bi to prenosni čitalec zaznal).

Bibliotekarki Jana Golob in Jožica Škorja sta zelo hitro in kvalitetno opravili svoje delo, saj sta zajemali tudi po 1000 in več knjižnih enot v eni uri, kar je zelo dober rezultat.

IVTPC - program za prenos podatkov iz terminalskega čitalnika

 

Program teče na osebnem računalniku v operacijskem sistemu Windows in je namenjen prenosu podatkov iz terminalskega čitalnika na računalnik.

Na levi strani okna lahko vidimo tabelo s podlokacijami npr. 0 EL Elektrotehnika, energetika #996dIEL, ipd. Tabela vsebuje:

  • število prenosov za posamezno podlokacijo (npr. 0),
  • kodo podlokacije (npr. EL),
  • kratek opis podlokacije (npr. Elektrotehnika, energetika)
  • na koncu opisa je za znakom "#" navedena vsebina iz podpolja 996/997d (signatura), ki se uporablja pri kontroli podlokacije (npr. #996dIEL).

Vsebina te tabele je podana v parametrski datoteki, ki jo je treba uskladiti pred začetkom inventure za vsako knjižnico posebej (to nam je uredil gospod Aleš Bošnjak). Pod tabelo s podlokacijami je opozorilno okno, kjer se izpisujejo opozorila v zvezi s prenosom podatkov (npr. 200 podatkov na vhodu).

"Ciljni direktorij" je direktorij, na katerega se shranjujejo podatki pri prenosu.

"Ime izhodne datoteke" je ime, sestavljeno iz kode podlokacije, številke prenosa in končnice INV. Dolžina imena pred končnico je omejena na osem znakov (npr. EL_1.inv). V desnem zgornjem kotu lahko izbiramo ciljni direktorij. Ukazni gumb "Prenos s terminala" omogoča prenos podatkov iz terminalskega čitalnika na osebni računalnik.

Ukazni gumb "Shrani" omogoča kopiranje podatkov na ciljni direktorij, medtem ko ukazni gumb "Izhod" konča delo s programom IVTPC.

 

Na kratko še o obdelavi in kreiranju izpisov

 

Inventura vsebuje dva izpisa, IVT001 in IVT002, ki sta med seboj povezana in kreirata pet izpisnih list:

  • združevanje datotek (IVT001_1)
  • inventurni višek (IVT001_2)
  • izposojene publikacije, ki so na polici (IVT001_3)
  • inventurni primanjkljaj (IVT002_1)
  • napačna postavitev (IVT002_2)

V tem tednu smo delali od 700 h pa tja do 1600 h (plus dva odmora za malico). V pičlih dveh dneh in pol je bilo vso gradivo (knjižnica, kabinet in arhiv) s prenosnim čitalcem zajeto in v računalniku evidentirano. Skorajda več dela je bilo z odpisom gradiva (v četrtek, dne, 24.01.2002 je gospa mentorica sklicala delovni posvet in nas seznanila z načrtom odpisovanja knjig), kajti še zlasti s področij elektrotehnike, računalništva, strojništva, gradbeništva je šlo veliko gradiva v odpis. Gradivo je bilo najprej potrebno zložiti, nakar izločiti iz programa SAOP in nekatere enote tudi iz programa COBISS / katalogizacija. Sledil je nadaljnji postopek, pri katerem je bilo potrebno gradivo zložiti po formatih, jih ožigosati z žigom ŠOLSKI CENTER CELJE - ODPISANO (po možnosti po etiketah, če so jih knjige vsebovale), nakar je bilo potrebno gradivo naložiti na vozičke. Čisto na koncu je bilo potrebno vso naloženo gradivo odpeljati v kontejner. Veliko količino odpisanih knjig smo tudi dali na razpolago dijakom in posameznim oddelkom naše šole. Končnih rezultatov inventure še ni in bom o tem poročal naslednjič.

 

3.20 20. delovni teden (28.01 - 01.02.2002)

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, natančen pregled knjig (BIB nalepk je zmanjkalo, zato sem nezavarovane knjige označil s samolepilnimi listki) s področja slovenskega in svetovnega leposlovja (slovenska proza, slovenska poezija, slovenska antologija, slovenska dramatika, tuja poezija, svetovna antologija, tuja dramatika, pregovori in pripovedke), svetovanje uporabnikom, odpis gradiva iz programa SAOP-eja, izposoja in vračanje gradiva, pospravljanje vračanih knjig na police.

 

Na novo: odpis knjig iz programa SAOP

 

Postopek odpisa gradiva iz programa SAOP je zelo preprost in poteka na naslednji način:

  1. Na seznamu sem imel nekaj inventarnih številk.
  2. Nastavil sem program SAOP.
  3. Nastavil sem opcijo monografske publikacije in z ukazom ENTER prišel na deteljico (drevesno strukturo).
  4. Pritisnil sem tipko E (kar pomeni isto kot enote).
  5. Odprla se je nova stran, kamor sem pod opcijo inventarna številka vpisal inventarno številko knjige iz seznama.
  6. Z ukazom ENTER sem se potem selil iz polja na polje, dokler nisem prispel na polje "Datum prihoda" gradiva, kamor sem vtipkal ustrezen datum.
  7. Z ukazom ENTER se potem preselimo na polje "Datum odpisa" gradiva, nakar pritisnemo funkcijsko tipko F5 in potem na polju zagledamo tekočo številko datuma (pri programu COBISS / katalogizacija opravlja znak "*" funkcijo izpisa tekočega datuma).
  8. Ko sem z odpisom knjig končal sem zapustil program SAOP.

 

Kratko poročilo o natančnem pregledu knjig s področja slovenskega in svetovnega leposlovja (slovenska proza, slovenska poezija, slovenska antologija, slovenska dramatika, tuja poezija, svetovna antologija, tuja dramatika, pregovori in pripovedke).

V tem tednu sem se posvetil pregledu knjig s področja slovenskega in svetovnega leposlovja (slovenska proza, slovenska poezija, slovenska antologija, slovenska dramatika, tuja poezija, svetovna antologija, tuja dramatika pregovori in pripovedke).

Na področju slovenske proze je večina knjig bila vnešenih v program COBISS / OPAC, vendar pa mnogo knjig ni bila zavarovanih z BIB nalepkami, zato sem te knjige označil s samolepilnimi listki, kajti BIB nalepk je zmanjkalo in bo potrebno čakati na novo pošiljko.

Tudi na področju slovenske poezije sem se srečal s podobno situacijo, kajti večino teh knjig sem označil s samolepilnimi listki, saj niso bile zavarovane z BIB nalepkami. Pri področju slovenske antologije je bilo večino gradiva vnešenega v program COBISS/OPAC, vendar sem precej knjig s tega področja označil s samolepilnimi listki. Nekoliko drugačen položaj je bil na področju slovenske dramatike, namreč večino tega gradiva je bila vpisana v program COBISS/OPAC in povrhu tega je bila večina teh knjig zaščitenih z BIB nalepko. Ta pojav lahko obrazložim spričo dejstva, da sem mnogo knjig s tega področja ob vračanju pri izposojevalnem pultu opremil z BIB nalepkami in nenazadnje je veliko knjig s tega področja tudi predpisanih za obvezno čtivo.

Na področju tuje poezije je bil pretežni del gradiva vnešen v program COBISS / OPAC, kot tudi zaščiten z BIB nalepkami. Na teh policah sem odkril nekaj mejnih primerov knjig, katere bi lahko tudi razvrstil v drugo zvrst. Predvsem je šlo pri teh primerih za knjige, katerih vsebina je bila kompleks različnih zvrsti. Kot primer bi navedel, da je knjiga vsebovala pesmi, eseje, kratke zgodbe, vendar pa je bila, kljub dejstvu, da je vsebina knjige bila bolj v predznaku esejev, bila klasificirana kot tuja poezija. Prav zaradi tega sem še pogledal v OPAC po različnih bazah podatkov knjižnic (npr. Gimnazija Maribor, Mariborska knjižnica, knjižnica Mirana Jarca, Osrednja knjižnica Celje, Prekmurska knjižnica, knjižnica Otona Župančiča, knjižnica Ksaverja Meška, knjižnica v Piranu, Novogoriška knjižnica, Šolski center Ptuj, itd.) in si pobliže ogledal kataložne opise, še zlasti polje za UDK vrstilec. Prišel sem do zaključka, da v tem primeru ni bilo enotnega UDK vrstilca. Nekatere knjižnice so to knjigo razvrstile kot UDK 82-1 (pesništvo v vezani obliki, poezija), druge knjižnice so to gradivo razvrstile kot 82-82 (poligrafije, mešani spisi, izvlečki, zbirke izbranih pesmi -antologije, cvetniki), medtem ko so druge knjižnice bile mnenja, da spada ta knjiga pod UDK 82-32 (novele, kratke zgodbe).

Spričo tovrstne neenotnosti pri določanju UDK vrstilca, smo se odločili, da ne spremenimo lokacije te knjige. To bi lahko bila prav zanimiva študija za članek, v katerem bi raziskoval neenotnost UDK vrstilca po slovenskih knjižnicah.

Na policah tuje dramatike sem ob natančnem pregledu polic ugotovil, da je bilo stanje glede vnešenosti in zavarovanosti knjig podoben. Tudi na področju pripovedk in pregovorov je bil pretežni del gradiva vnešen v program COBISS / OPAC in zaščiten z BIB nalepkami. Pri področju svetovne antologije je bilo kar nekaj gradiva, ki ni bilo niti vnešeno v program COBISS / OPAC in niti zavarovano z BIB nalepko. V naslednjem tednu se bom lotil natančnega pregleda knjig s področja tuje in mladinske proze. V primeru, da bo prispela pošiljka BIB nalepk, se bom lotil postopka varovanja knjig z BIB nalepkami za nazaj.

 GLAVNA STRAN



Datenschutzerklärung
Eigene Webseite von Beepworld
 
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!