3.35 35. delovni teden (27.05 - 31.05.2002)

Dopolnjevanje UDK leksikona

V petek, dne 07.06.2002 je bila zakljuèena razstava študenta z naslovom "Utrinek iz mojega doživljaja".

V tem tednu je bilo v knjižnici ŠCC nekoliko manj dela, saj je bil tako pritok gradiva, kot tudi številènost obiska uporabnikov nekoliko manjši. Prav to dejstvo je prišlo še zlasti moèneje do izraza v petek. Ob pospravljanju knjig na police in opremljanje knjig s plastièno folijo in BIB nalepkami, sem si zabeležil bibliografske vire, ki so jih dijaki uporabljali za razliène teme raziskovalnih in seminarskih nalog. Kako to lahko pride prav, nam pove konkretni primer, kajti trije dijaki so prišli malo pred zakljuèkom službe v knjižnico in se pozanimali, èe bi jim lahko svetoval glede uporabe literature v zvezi s tematiko antibiotikov. Pokazal sem jim spletne strani UDK leksikona in jim svetoval naj kliknejo na podroèje UDK 6 (podroèje medicine in aplikativnih ved), kjer bodo našli navedene literarne vire o tematiki antibiotikov. Dijaki so si zapisali literarne vire, nakar sem preveril, èe ta literatura sluèajno ni izposojena. Ob tem pregledu smo ugotovili, da so bili trije literarni viri na voljo, s èimer pa so bili dijaki popolnoma zadovoljni. Kompletni informacijski problem je bil razrešen v pièlih treh minutah!

Prav to me je spodbudilo, da v tem tedenskem poroèilu namenim najveè besed o zbiranju že nastalih infomacijskih problemov in o modeliranju informacijskih problemov, kar pomeni, da kreiramo informacijske probleme, ki bi lahko nastali in na podlagi tega zbiramo literarne vire za doloèeno tematiko. O tem sem pisal v mojem neobjavljenem èlanku izpred šestih let, ki je pisal o miselnih principih in o modeliranju znanstvenih teorij na podlagi poznanih miselnih principov. Kot so že zapisali mnogi modreci, da pride staro že pozabljeno znanje mnogokrat prav in se prebudi šele takrat, ko življenjska situacija spremeni njeno zunanjo obliko, èeprav princip ostane isti. Na naslednjih straneh sledi krajši transformiran sestavek o miselnih principih, ki ga bom zdaj poskusil uporabiti za razmišljanja v smeri klasifikacije informacijskih problemov in za modeliranje le-teh.

Že od nekdaj si je bibliotekarska znanost prizadevala, da bi uredila informacije, kajti prava informacija ob pravem èasu je omogoèila èloveku celo preživetje. Danes je potreba po zgledni razvršèenosti informacij toliko veèja. Prihajamo v èas, ko ni veè dovolj védenje o dejstvu, da je število razliènih informacij skorajda neštevno, naša epoha namreè zahteva neko drugo védenje, ki naj bi nas obvarovalo pred vesoljnim potopom informacij (informacije so vèasih težje obvladljive). Skratka, ni dovolj, da smo seznanjeni o obstoju doloèenih informacijskih problemov, temveè je nujno tudi vedeti, kako je doloèen informacijski problem sestavljen in kako ga je možno lažje rešiti. Zagotovo èaka znanost v zvezi s tem veliko dela, saj tovrstnim prizadevanjem gotovo ne bodo kos drobceni posamezniki, temveè le velike organizirane znanstvene skupine z odliènimi raèunalniškimi programi. Toda èemu se lotiti tako zahtevnega in obsežnega projekta, èe ni videti vsaj kolièkaj koristi? Kot velik zagovornik tovrstnih prizadevanj bi k temu le skromno dodal tri razloge, zakaj se za ta prizadevanja splaèa potruditi:

Prvi argument, ki govori za:

Drugi argument, ki govori za:

Tretji argument, ki govori za:

Poznavanje strukture in ustrezna klasifikacija informacijskih problemov bi olajšala orientacijo v oceanu relevantnih, manj relevantnih in nerelevantnih informacij. Kakšno strukturo ima informacijski problem? Ali je zastavljen v obliki dialektiènega (npr. "Kakšne razlike so med delovno sociologijo in psihološko sociologijo?") ali ekvivalentnega vprašanja (npr. "Kakšne podobnosti so med delovno sociologijo in psihološko sociologijo?"). Zdaj sem navedel zgolj dve možni strukturni varianti, kajti teh variant je mnogo veè. Na kakšen naèin bi pa lahko oba navedena informacijska problema klasificirali? Klasificirali bi ju lahko po strukturi in po podroèju, tako da bi oba informacijska problema našli pri podroèju psihološke sociologije in delovne sociologije in še natanèneje bi oba informacijska problema našli pri informacijskih problemih z dialektièno in ekvivalentno strukturo. Bibliotekar oziroma informacijski znanstvenik bi lahko s pomoèjo nasveta strokovne osebe (v tem primeru sociologa in psihologa) poiskal najbolj relevantne literarne vire, ki so v povezavi z zastavljeno tematiko. Tovrstna klasifikacija informacijskih problemov po strukturi in po podroèju bi precej poveèala relevantnost zaželjenih informacij, kar je po mojem mnenju velikega pomena za kvaliteto pisnih izdelkov. Prav zaradi teh prizadevanj bi se lahko razliène znanosti med sabo še bolj intenzivno združevale in se dopolnjevale bolj kot kdajkoli prej. Ustvarjen bi bil skupni in zelo tolerantni jezik pri iskanju informacij, kar bi bila dobra podlaga za boljše razumevanje. Povrhu tega bi bilo na podlagi poznavanja strukture informacijskih problemov tudi lažje modelirati le-te. Modeliranje informacjskih problemov bi lahko pomenilo, da bi lahko sestavili takšne informacijske probleme, s katerimi se bibliotekarska praksa v doloèeni knjižnici še ni sooèala in povrhu tega bi bilo možno za tovrstne informacijske probleme doloèiti ustrezne in relevantne literarne vire. To bi bile nekakšne simulacije prihodnjih in razrešenih informacijskih problemov, kar bi temeljilo na podlagi poznavanja struktur informacijksih problemov.

ZGLED:

1. Kakšne so razlike med delovno sociologijo in psihološko sociolologijo (primer za informacijski problem z dialektièno strukturo)? Sledi navedba literarnih virov, ki vsebujejo podatke o vsebini in o dostopnosti.
2. Kakšne so podobnosti med delovno sociologijo in psihološko sociologijo (primer za informacijski problem z ekvivalentno strukturo)? Sledi navedba literarnih virov, ki vsebujejo podatke o vsebini in o dostopnosti.

Pri poznavanju struktur informacijskih problemov bi bibliotekarski in informacijski znanosti prišlo zelo prav tudi védenje o miselnih principih. Toda kaj miselni principi sploh so?

Miselni principi so pravzaprav nekakšna podstava miselne hierarhije, nekakšno bistvo, na podlagi katerega doloèen kompleks misli, idej, razliènih strategij (npr.uèenje, razrešitev informacijskih in drugih problemov, ipd.) sploh lahko deluje.

Ko med sabo primerjamo ali lastovièje gnezdo ali stolpnico pridemo do zakljuèka, da so temelji srž stabilnosti in da brez ustreznega veziva ni možen obstoj niti lastovièjega gnezda niti stolpnice. Ko opazujemo najenostavnejši elektrièni tokokrog z žarnico, spoznavamo, da brez vira in brez dveh razliènih polov, ki ga vsebuje vir, ne more biti toka, niti elektriène svetlobe. Svetloba je zgolj konèni rezultat oziroma efekt, ki je bil dosežen zaradi principa bipolarnosti.

Ko se èlovek odloèa o neki akciji, to lahko stori na podlagi ugodja, vendar ob poznavanju neugodja. Èe enega ali drugega ali obojega ne pozna dobro, potem paè preizkuša. Ko daje èlovek roko v ogenj, je pozneje verjetno ne bo dal namenoma vanj. Torej je èlovekova odloèitev v tem primeru temeljila na principu ugodja.

Ko preuèujemo teorijo heliocentriènega sistema in teorijo atomov, lahko v teh dveh teorijah izlušèimo mnogo podobnosti (prav tako pri doloèenih informacijskih problemih lahko najdemo mnogo podobnosti, èeprav so ti informacijski problemi s popolnoma drugega podroèja npr. informacijski problem o tem "KAKO JE NASTALO VESOLJE?" je po strukturi podoben informacijskemu problemu "KAKO JE NASTALO ŽIVLJENJE NA ZEMLJI?" Oba informacijska problema temeljita na podobni strukturi, saj bo sistematika razrešitve problema potekala na podobnem principu t.i. izbira literature, hipoteze, raziskovalna vprašanja, teoretièni uvod, itd., skratka na principu sestavljanja).

Zakaj je to možno?

To je možno predvsem zaradi tega, ker slonita obe teoriji na istem principu oziroma miselnem principu - okoli jedra se vrtijo manjša telesa, obstajajo privlaène in odbojne sile. Mikrokozmos je podoba makrokozmosa in obratno - princip podobnosti (prav tako sta oba navedena informacijska problema v principu podobno zastavljena).

Tako se v razliènih znanostih sreèujemo s principom kondenzacije ali zgostitve. Zahvaljujoè temu, lahko iz množice podatkov poberemo najnujnejše, vsebina pa se kljub temu ohranja. Ta miselni princip je zelo priporoèljiv za uèenje, a tudi za obdelavo in tudi za prenos raèunalniških podatkov. Za slednje denimo velja, da lahko pretvorimo velik paket informacij v manjši paket informacij, ki ga nato lahko zopet pretvorimo nazaj, tako da ob tem postopku ne izgubimo niti enega podatka (s principom kondenzacije bi lahko razrešili informacijske probleme tako, da bi kreirali iz razliènih informacijskih potreb zgolj eno, ki bi vsebovala vse poprejšnje, nakar bi bilo možno ta informacijski kondenzat zopet pretvoriti v zaèetno stanje).

Tako denimo v fizikalni kemiji obravnavajo fazni prehod iz plina v tekoèino na podlagi principa kondenzacije. Plin zavzema mnogo veèji volumen, a ko se plin utekoèini, se volumen znatno zmanjša, èeprav ostane masa ista. Èe namreè potem tekoèino izparevamo, dobimo zopet plin, skratka informacije se prav niè niso spremenile, spremenila se je le oblika, torej volumen.

O teh stvareh bi lahko še mnogo pisal, vendar naj bo dovolj.

Problemov je mnogo, a zadovoljil se bom zgolj z naštevanjem nekaterih:

1. Vèasih je težko loèiti med postopkom in principom (prav tako je težko loèiti med strategijo razrešitve in strukturo informacijskega problema).

2. Nekateri tako imenovani miselni podprincipi so težko prepoznavni. Ker pa izhajajo iz nekega nadrejenega principa, jih nikakor ne moremo obravnavati kot samostojne in prvobitne (mnogokrat se lahko zgodi, da je doloèen informacijski problem, ki smo mu doloèili strukturo podrejen drugemu informacijskemu problemu z drugaèno strukturo).

3. Nekateri miselni principi so tako zelo spojeni z drugimi, da so v ekvivalentnem odnosu z njimi. Tako je npr. vèasih težko razloèiti abstrahiranje in odvajanje. Poraja se upravièeno vprašanje, èe ti dve metodi ne izhajata iz istega temeljnega miselnega principa (informacijske probleme je mnogokrat težko loèiti na podlagi strukture, kajti mnogokrat se npr. uporabljata dve strukturi v simbiozi).

4. Veliki problemi se pojavijo pri izbiri terminov. Kako najti ustrezni izraz in se izogibati nevšeènim zamenjavam (pri poimenovanju strukture informacijskih problemov obstajajo podobne težave)?

6. Na kakšen naèin med sabo povezati sestavljene miselne principe - problem razèlembe (povezovanje sestavljenih informacijskih problemov z drugaèno strukturo med seboj so prav tako problem) ?

1. Svetlobna hitrost je vseskozi konstantna!

2. Sistema sta v nekakšnem vztrajnem stanju (lahko v fazi mirovanja)!

Ob teh treh postavkah se mi porodita vprašanji: Ali v svetu sploh obstaja kakšna znanstvena teorija, ki ne vsebuje neke vrste konstante? Kako se je sploh možno drugaèe orientirati? Namreè, èe ni konstante, to pomeni, da je ves sistem preveè nepredvidljiv in neotipljiv. Èeprav je tudi konstanta nekoliko spremenljive narave, prav to dejstvo abstrahiramo, in to zaradi dejstva, ker se ta obravnavani element najbolj približuje lastnosti konstantnosti. Torej je vseeno, kaj se zgodi, konstanta ostaja nespremenljiva in neobèutljiva na vse ostale spremembe. Tako denimo se naša Zemlja nenehno spreminja in tudi èe prihaja do tektonskih premikov, sonce še naprej sije, èeprav bo nekega dne verjetno ugasnilo. Toda za naše pojme je sonce središèe, ki se za naša èutila ne spreminja.

Skratka, svetloba potuje iz enega v drug sistem s konstantno hitrostjo, pri èemer se sistema ne porušita, kar je seveda predpogoj za obstoj nekega sistema, v katerem vlada tudi hierarhija. Med maso in energijo pa obstaja neverjetno tesna zveza, saj sta si toliko sorodni, da sta v tesni korelacijski zvezi. Èe se namreè poveèa masa, se bo tudi energija temu ustrezno poveèala. V èem je pravzaprav bistvena razlika med maso in energijo? Energija je zgolj nekakšna metamorfoza mase in obratno- masa je nekakšna metamorfoza energije. Podobno, kot da bi govorili o gosenici in metulju, ki sta eno bitje, èeprav nista. Energija se spreminja v maso in masa se spremeni v energijo, kakor se gosenica spremeni v metulja, da se lahko pozneje spet spremeni v gosenico.

Naj strnemo:

To je vprašanje, v katerega se v tem kratkem pisanju ne bom podrobneje spušèal in bom zato ostal v mejah splošnega. Morda bi zastavil še vprašanje:"Katera misel ali znanstvena teorija vsebuje podobne postavke?"

1. Princip mini-max (npr. Želim uporabiti èim manj literature in èim bolje opisati tematiko. Na podlagi tega miselnega principa bi težko doloèil strukturo informacijskega problema.).

2. Princip zgostitve ali kondenzacije (npr. informacije iz razliènih literarnih virov bom strnil v en paket. Tudi na podlagi tega miselnega principa bi težko doloèil strukturo informacijskega problema.).

3. Princip hierarhiènosti (npr. literarne vire bom pri uporabi razvršèal na podlagi veèje in manjše pomembnosti. Strukturo informacijskega problema bi lahko doloèil iz tega miselnega principa npr. na temo "HIERARHIJA DRŽAVNE UPRAVE").

Govori o odnosih nad- in podrejenosti.

5. Princip celote in dela (princip dialektike?).

Govori o perspektivi gledanja na svet. Ali gledamo nanj kot celota ali pa kot del ali pa poskušamo združevati obe perspektivi.

6. Princip sestavljanja (npr. uporabil bom literarne vire na podlagi sistematiènega reda 1. zgodovina, lastnosti, izdelava, uporaba, ipd. Na podlagi tega miselnega principa lahko doloèim strukturo informacijskega problema npr. na temo "VSE O ANTIBIOTIKIH".).

7. Princip dialektiènosti (že opisano).

8. Princip indukcije (npr. uporabil bom tiste literarne vire, ki mi jih je priporoèil doloèen medij, npr. èlovek, raèunalniški katalog, televizija, ipd. Struktura informacijskega problema na kemijsko temo npr. "MARGARINA IN NJENA IZDELAVA", kajti razrešitev tega informacijskega problema lahko poteka na podlagi prehoda od kemije k živilstvu.).

10. Princip ekvivalentnosti oziroma podobnosti (že opisano).

11. …

K temu naj le še dodam, da je podroèje miselnih principov bolj v domeni kognitivne psihologije. Podroèje strukture informacijskih problemov pa je lahko velik izziv za bibliotekarsko / informacijsko znanost. V prihodnosti bo potrebno še mnogo truda vložiti pri zbiranju informacijskih problemov, kot tudi za njihovo obdelavo. Potrebe za tovrstna prizadevanja so izredno moèna in mislim, da bodo napori na tem izredno zahtevnem podroèju bogato nagrajeni, kajti prišel je èas, ko je potrebno sindrom informacijskega infarkta pozdraviti.

Literatura:

1.) http://www.ib.hu-berlin.de/~is/irs.htm (2002-06-09)

2.) Fachwissen Datenbanken : Die Information als Produktionsfaktor / Claassen, W. - Essen : Klaes, 1986

3.) Fachwissen Online-Recherche : Suchstrategien in Online-Datenbanken / Claassen, W. u.a. - Essen : Klaes, 1988

4.) Henzler, R. G.: Information und Dokumentation : Sammeln, Speichern und Wiedergewinnen von Fachinformationen in Datenbanken. - Berlin [u.a.] : Springer, 1992. - (Springer-Lehrbuch)

5.) Kind, J.: Online-Dienste. - In: Grundlagen der praktischen Information und Dokumentation : Ein Handbuch zur Einführung in die fachliche Informationsarbeit. - 4., völlig neu gefaßte Ausg. - London [u.a.] : K.G. Saur, 1997. - S.280 - 317

6.) Modernes Online-Retrieval : der Weg zu den Wissensspeichern der Welt am Beispiel der DIALOG-Datenbanken / Keitz, S. von u.a. - Weinheim [u.a.] : VCH, 1993

7.) Online Searching : Principles & Practice / Hartley, R. J.; Keen, E.M.; Large, J. A.; Tedd, L. A. - London [u.a.] : Bowker-Saur, 1990

8.) Salton, Gerard; McGill, Michael: Information Retrieval : Grundlegendes für Informationswissenschaftler. - Hamburg [u.a.] : McGraw Hill, 1987. - (McGraw-Hill Texte)

9.) Staud, Josef L.: Online-Datenbanken: Aufbau, Struktur, Abfragen. - Bonn [u.a.] : Addison-Wesley, 1991

Ta teden sem opravljal naslednja knjižnièarska dela:

Razstava z ekskurzije z naslovom "Vtisi z ekskurzije v Škocjanske jame, na Cerkniško jezero in Slivnico se je zaèela dne, 11.06.2002

Avtorji: dijaki in dijakinje Gimnazije Lave

Mentorja: Darja Poglajen, prof. slov in Anton Kregar, prof. geogr.

Razstava je bila uresnièena na treh razstavnih mrežah, treh razstavnih panojih in dveh razstavnih mizah. Obiskovalec razstave je lahko zagledal prelepe plakate in tudi barvite slike, zemljevide in fotografije (okoli 30 ilustracij). Na razstavnih mizah so bile obiskovalcu razstave na voljo knjige (naslovi knjig: Enciklopedija Slovenije, Zakladi Slovenije, Kras, Pozdravljena Slovenija, Pozdravi iz Slovenskih krajev, Jezera v južni svetlobi) ki pišejo o kraškem svetu, še zlasti o škocjanskih jamah in cerkniškem jezeru. Zelo dobra zamisel je bil tudi zemljevid poti, ki ga je srednješolska odprava prepotovala (zaèeli so v Celju, se ustavili na Trojanah, nakar je pot vodila skozi Ljubljane in Vrhnike, nakar so prispeli v Postojno, Cerknico in nenazadnje so si šli ogledati Škocjanske jame ter veliko Cerkniško jezero).

V tem tednu sem tudi zaèel zbirati literarne vire (predhodno sem se zmenil z gospo mentorico, da bi v èasu, ko ni v knjižnici obiskovalcev zbiral te podatke), ki so jih dijaki ŠCC uporabljali pri pisanju raziskovalnih in maturitetnih nalog ter krajših referatov. Zbiral sem tiste literarne vire na teme, katerih sem se še spominjal in tistih, ki sem jih imel zabeležene v pripravniškem dnevniku.

1. Antibiotiki
2. Barvila
3. Pivovarna Laško
4. Genetika
5. Kromatografija
6. Silicij in polprevodniki
7. Energetski viri v Sloveniji
8. Droge
9. Verske sekte
10. Razsvetljenstvo v Sloveniji
11. Valentin Vodnik
12. Anton Tomaž Linhart
13. Škocjanske jame in Pivška kotlina
14. Cepelini
15. Izdelava jogurta
16. Izdelava margarine
17. …

V tem tednu sem se tudi dogovarjal s profesorjem fizike in se pri tem pozanimal, èe bi bilo možno dobiti pri njemu seznam prihodnjih tem za raziskovalne naloge. Povedal mi je, da zaenkrat to še ni mogoèe, vendar pa bi bilo to možno natanèneje izvedeti v jesenskem èasu. Povsem okvirno sva tudi razpravljala o tem, da bi UDK leksikon s podroèja fizike urejeval fizik.