izpop
3 Prikaz narave in
dinamike dela v knjižnici SCC3.1 1. delovni teden (3.09. - 7.09.2001)
I. Spoznavanje dela v šolski knjižnici
V prvem delovnem tednu pripravništva v knjižnici Šolski center Celje sem spoznal naslednje elemente:
• Knjižnične prostore in njihova razporedi
tevl. PROSTOR
a.)
Izposojevalni pult, ki vključuje tri računalnike in zasčitno napravo proti kraji.b.) Pisarniški prostor vodje knjižnice.
c.) Omizje za interne službene pogovore, kjer se bibliotekarji skupaj z vodjo knjižnice posvetujejo o preteklih in aktualnih problemih, o predlogih in o prihodnostnih načrtih dela.
d.) Čitalniški prostor, kjer se lahko dijakinje in dijaki učijo.
e.) Štiri uporabniške računalnike za listanje in poizvedbe v računalniškem katalogu ter dva računalnika za iskanje podatkov na internetu.
f.) Knjižnično gradivo je razporejeno po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) in čitalniški prostor je odprtega tipa, v sredini knjižničnega prostora strogo razmejujejo med seboj knjižne police, kjer se nahajajo knjige s področja jezikoslovja (slovensčina, angleščina, nemščina in italijanščina), literarne teorije, poezije (slovenska, tuja) in proze (slovenska, tuja) ter knjižnih polic, kjer se nahajajo knjige s področja naravoslovnih (fizika, kemija, matematika, biologija)., družboslovnih / humanističnih (sociologija, psihologija, pedagogika, umetnosti, etnologija) znanostih in aplikativnih ved (medicina, elektrotehnika, računalništvo, informatika, strojništvo, gradbeništvo). V tej knjižnici se hranijo tudi raziskovalne naloge srednješolcev, kot tudi diplomska dela iz višjih strokovnih šol..
g.) Serijske publikacije (102 različnih naslovov) se hranijo na lokaciji blizu izposojevalnega
pulta na posebnih policah (Mladina, Gea, Monitor, revije za elektrotehniko, Moj mikro.
itd.)
h.) Dve razstavni mreži pa se nahajata v sredini prostora in sta izključno namenjeni knjižnim novostim.
i.) V tej knjižnici je tudi arhiv (ki je v posebnem prostoru), kjer se hranijo knjižna in neknjižna gradiva
(audio kasete, video kasete, CD - Romi, glasbeni CD-ji) in imajo do njih dostop samo bibliotekarji in profesorji.
j.) Izven knjižničnega prostora se nahaja tudi skladišče za učbenike, kjer sem dne, 04.09.2001, učbenike preštel in jih opremil z ustreznimi nalepkami črtnih kod, kajti že od
leta 1997 poteka projekt učbeniškega sklada, ki omogoča dijakom, da si ceneje pridobijo učno literaturo.• Prvi referenčni pogovori z dijaki
Pri referenčnih pogovorih z dijaki sem spoznal njihove osnovne informacijske potrebe, ki se raztezajo od iskanja učbenikov, gradiva za seminarske naloge pa tja do gradiva obveznega čtiva. Njihova informacijska potreba je po mojem prvem vtisu mnogokrat le delno profilirana.
• V prvem tednu sem tudi okvirno spoznal postopek za izdelavo članske izkaznice.
• Spoznal sem tudi program SAOP, po katerem so pred prihodom programa COBISS-a obdelali gradivo in se zdaj še uporablja zgolj za evidentiranje izposoje in vračanje gradiva, ki še ni vnešeno v vzajemni online katalog COBIB (SAOP program se uporablja tudi za izposojanje gradiva dijakom iz učbeniškega sklada). Nekaj knjižnega gradiva v knjižnici pa je še potrebno vnesti v vzajemno bazo podatkov. Izposoja in vračanje gradiva dijakov/-inj in profesorjev poteka preko programa COBISS / OPAC, kot tudi zaračunavanje zamudnine, pisanje opominov, statistike, itd..
V ponedeljek 11.09.2001 bom šel na strokovno izpopolnjevanje UPORABE PROGRAMSKE OPREME COBISS / KATALOGIZACIJA - ZAČETNI TEČAJ v
institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM). Tečaj traja od 11.09. - 15.09.2001.3.2 2. delovni teden (10.09. - 14.09.2001)
• STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE V IZUM-u
• UPORABAPROGRAMSKE OPREME COBISS / KATALOGIZACIJA ZAČETNI TEČAJ
•TRAJANJEINSTRUKTURATEČAJA
a.) Prvi dan od 9 0 0 - 16 3 0.
b.) Ostale dneve od 8°° do 16°°.
2.) Struktura tečaja je bila naslednja:
a.) 1. del:
• Osnove sistema in servisov Cobiss in predstavitev sistema vzajemne katalogizacije.
• Format Comarc / B.
• Osnovna navodila (priključitev, osnovni meni, tenninal, tipkovnica, online pomoč, vpis in izvršitev ukazov).
• Osnovne funkcije programske opreme Cobiss / Katalogizacija.
• Iskanje in izpisovanje (predpone, Display, Print)
• Ažuriranje zapisov (kopiranje, popravljanje, kreiranje z ukazom New in shranjevanje).
• Spoznavanje ostalih ukazov (Set up, Set Password, Mail, direktorij, Read, itd.).
• Vaje oziroma praktično delo.
b.) 2. del:
• Format Comarc / H.
• Definiranje vnosa podatkov o stanju zaloge pri postavitvi po področjih.
• Definiranje vnosa podatkov o stanju zaloge pri postavitvi po tekočih številkah.
• Primeri zapisnikov (definicije) vnosa podatkov o stanju zaloge.
• Vaje oziroma praktično delo.
Prvi del tečaja je pogoj za vključitev v testno okolje vzajemne katalogizacije in drugi del tečaja daje poudarek
na definiciji vnosa podatkov o stanju zaloge.Tečaj je bil po mojem mnenju zelo dobro organiziran in predavatelja, kot tudi asistentka so zelo dobro opravili svoje poslanstvo.4
3.3 3. delovni teden (od 17.09. - 21.09.2001)
V tem tednu sem se naučil mnogo novih knjižničarskih opravil, a zaradi večje nazornosti naj še na kratko omenim dela, ki sem jih opravljal tudi v prvem tednu pripravništva:
• Vračanje gradiva na police in njihovo urejanje (knjige, serijske publikacije, video kasete, ipd).
• Postopek opremljanja novih knjig z žigom knjižnice, z BIB (zaščitne nalepke proti kraji) in nalepkami črtnih kod, ter zaščita s samolepilno folijo.
5
• Referenčni pogovori z uporabniki (o obvezni literaturi, o drugih knjigah, o internetu).
Kopiranje podatkov iz sistema COBISS / OPAC v program SAOP
• Šolska knjižnica šolskega centra Celje je aktivna članica sistema COBISS / OPAC in program SAOP uporablja za vnos knjig iz učbeniškega sklada. V tem tednu sem prekopiral podatke iz sistema COBISS / OPAC v program SAOP.
• Program SAOP se še uporablja za spremljanje podatkov o stanju zaloge določene šolske knjižnice predvsem zaradi tega, ker deluje sorazmerno hitro in je zelo enostaven.
Vnos publikacij v vzajemno bazo podatkov COBIB
Odpremo ikono COBISS CONECT, vzpostavimo zvezo, vtipkamo ime računalnika, uporabniško ime (npr. Franc) in geslo, ki mora vsebovati najmanj šest črk, pri čemer geslo ne sme vsebovati določene znake (vse postopke potrdimo z ukazom ENTER). Prikaže se nam osnovni meni:
1. Vzajemna katalogizacija
2. Izpisi
3. Izposoja
4. Medknjižnična izposoja
5. ATLASS(iskanje v bazi podatkov ISBN)
6. OPAC
7. Posebne funkcije (mail, send, online priročniki...)
8. Informacije
9. Izhod (konec dela)
Izberemo opcijo 1, nakar zagledamo iskalno okno, okno direktorija, ukazno vrstico, okno za vnos vsebine podpolj in za izpis rezultatov iskanja, vrstica za vnos ukazov po iskanju in statusno vrstico.
Iz publikacije, ki jo imamo pri roki preskeniramo s pomočjo čitalca paličnih kod črtne ISBN
kode (ISBN pomeni International Standard Book Number oziroma Mednarodna standardna številka knjige) v računalnik. Če publikacija ni vnešena v lokalno bazo podatkov, preverimo z ukazom HOST, ali je publikacija vnešena v vzajemno bazo podatkov (v primeru, da to ni, je potrebno kreirati novi zapis, za kar pa je potrebno imeti licenco). Če se nahaja zapis publikacije v vzajemni bazi podatkov izberemo ustrezni zapis (še zlasti so pomembni podatki o avtorju, naslovu, založništvu, letu izida in o identifikacijski številki - ID). Z ukazom d (display) in številko zapisa lahko vidimo zapis.Z ukazom PFl in ENTER prehajamo v menujski način dela:
Najprej pogledamo polje 001 ali uvodnik zapisa, kjer se nahaja podpolje OOla ali status zapisa (izberemo odgovarjajočo možnost npr. c = popravljeni zapis). Z začetnim tečajem COBISS / Katalogizacija lahko spremenimo ali dodajamo ustrezne podatke v polje 200 (polje stvarnega naslova), 610 (polje predmetnih gesel) in v polje 996 (polje o stanju zaloge določene knjižnice). V polje 610 dodajamo ustrezna gesla in odvajamo neustrezna.
Polje 996 je namenjeno podatkom o stanju zaloge monografskih publikacij in vsebuje naslednja pomembnejša podpolja:
Podpolje d - signatura: npr. zapis lK\uBiologija\aKOROŠAK B.\5BioIogija ...
Elementi podpolja d so naslednji:
l ... lokacija u ... postavitev 5 ... naslov publikacije
K... knjižnica a ... značnica A ... pomeni, da se gradivo nahaja v arhivu
Podpolje f - inventarna številka: vnesemo ustrezno inventarno številko publikacije, ki mora biti šest mestna.
Podpolje o - datum inventarizacije: vnesemo dan, ko publikacijo vnašamo (z ukazom * vnesemo tekoči datum, a za starejše publikacije ročno vnesemo datum lokalnega dogovora (1999-01-01!).
Podpolje p - stopnja dostopnosti, ne izpolnimo, razen v primerih, kadar izposojamo
publikacije v čitalnici (npr. referenčna literatura) in za publikacije z nižjo inventarno številko (npr. publikacija s štiri mestno inventarno številko).
Podpolje q - status: določimo ali je knjiga brošura (br), priročnik (pr.), učbenik (uč.), ipd.
Podpolje t - datum statusa: ne izpolnimo.
Podpolje v - način nabave: z ukazom PF2 odpremo šifrant in npr. izberemo a, kar predstavlja šifro za nakup.
Podpolja kot so številka in datum naročila, številka in datum prejema, številka in datum reklamacije, številka in datum naročila ne izpolnimo. Podpolje 2 - dobavitelj: s pomočjo šifranta določimo dobavitelja npr. mkce, kar pomeni Mladinska knjiga Celje.
Podpolje 3 - cena: napišemo, če je podatek na računu (npr. 1.500,00 SIT).
Podpolje 9 - je številka za izposojo.
Če imamo več izvodov določene publikacije, moramo ravnati na naslednji način:
Npr. 4 izvodi: Z ukazom PFl / enter gremo v zapis polj in podpolj. S kursorjem osvetlimo polje 996. Z ukazom F9 ali KP- to polje najprej zbrišemo, nakar z ukazom PF1 / F9 to polje prekopiramo štirikrat. Z ukazom PFl / enter zopet preidemo v menujski način dela in v prekopiranih poljih 996 vnesemo nove inventarne številke.
Z ukazom PFl/enter zopet zapustimo menujski način dela, nakar z ukazom PF1/KP7 zapis
shranimo (shranjevanje zapisa je možen tudi z ukazom DO / Save).Po končanem vpisu polja 996 je možno natisniti nalepke s črtnimi kodami, ki se nalepijo na zadnjo platnico in hrbtno stran sprednje platnice (navadno v desni zgornji kot) knjige (izjema so knjige iz učbeniškega sklada, kjer namestimo nalepko samo na zadnjo stran platnice).
Program izposoje in vrnitev gradiva
Odpremo program COBISS / CONECT, vzpostavimo zvezo, vtipkamo ime računalnika,
uporabniško ime in geslo (uporabniško ime in geslo se razlikujeta od prej opisanih). Odpre se menu, izberemo opcijo 3 (izposoja), nakar pridemo v okolje o izposoji in vračanju gradiva.
V spodnji vrstici zagledamo zapis - Ukaz:
V tem tednu sem že imel priložnost delati na izposoji. Naj na kratko omenim ukaze, ki sem jih že spoznal:
S kombinacijo tipk PF4 / KP3 poiščemo člana knjižnice po priimku.
S kombinacijo tipk PF4 / KP2 poiščemo uporabnika po članski izkaznici.
Kombinacijo tipk PF4 / KP4 pomeni vračanje gradiva, kjer moramo po skeniranju nalepke črtne kode pritisniti še ukaz d (DA) in enter. To je t.i. vračanje gradiva brez članske izkaznice oziroma s pomočjo inventarne številke publikacije.
Kombinacija tipk PF4 / KP6 pomeni podaljšanje roka vseh izposojenih gradiv določenega člana knjižnice.
S kombinacijo tipk PFl / KP6 lahko določimo posamezno publikacijo, ki si jo želi uporabnik podaljšati.
PFl / KPO - S tem zelo koristnim ukazom pregledamo katalog gradiva (minikatalog), ki nam pokaže izposojeno gradivo, ki ga iščemo.
V tem tednu sem lahko tudi opazoval bibliopedagoške ure v knjižnici, pri katerih so se dijaki seznanjali z osnovami knjižnično - informacijskih znanj (da se znajo orientirati v knjižnici, uporabljati razpoložljive medije, ipd).
3.4 4. Delovni teden (24.09 - 28.09.2001)
V tem tednu sem opravljal naslednja že usvojena knjižničarska opravila:
• Priprava računalnikov za iskanje informacij po online katalogih, internetu in priprava računalnikov za obdelavo podatkov ter izposojo ter vračanje knjižničnega gradiva.
• Pregled knjižnih polic.
• Vračanje knjig in periodike na police.
• Aktivno delo pri izposoji in vračanju gradiva
• Vnos podatkov v SAOP in v program COBISS, še zlasti podatkov o stanju zaloge naše knjižnice (polje 996).
• Opremljanje knjig (lastništvo - žig, BIB nalepka, nalepka črtnih kod, zaščitna folija za črtne kode).
• Svetovanje uporabnikom pri iskanju informacij.
• Spremljanje bibliopedagoške dejavnosti v naši knjižnici. V tem tednu sem spoznal tudi nova knjižničarska dela:
• Ovijanje knjig s samolepilno folijo (za zelo priljubljene knjige npr. Harry Potter).
• Ovijanje knjig velikih formatov s pomočjo varilnega stroja.
• Zaračunavanje zamudnine.
V primeru, da uporabnik plača zamudnino, vpišemo v posebno knjigo evidenčno številko
člana, nakar še vpišemo vsoto plačane zamudnine. Ko v programu COBISS / izposoje
registriramo člana knjižnice, ki je v nepredpisanem roku vrnil knjižno gradivo (en dan
zamude pomeni 10 SIT plačila), se pojavlja v oknu vprašanje: ZARAČUNAM KOT
TERJATEV? DA / NE. Izberemo opcijo ne, nakar potrdimo ukaz z returnom. Ko je član poravnal zamudnino mu mora bibliotekar še dati potrdilo o poravnavi dolga.V primeru, da član knjižnice ne more plačati zamudnino pa moramo zaračunati kot terjatev
, kar pomeni, da član knjižnice še ni poravnal dolga. Šele takrat, ko poravna svoj dolg, pritisnemo ukaz KP • (pika) in si s tem odpremo podatke o članu, nakar z ukazom KP 0 izberemo opcijo brisanje terjatve.• Postopek izpisa dijaka iz šolske knjižnice oziroma šole.
Pri izpisu člana iz knjižnice je potrebno nujno preveriti ali je dijak že vrnil vse knjige. To preverimo tako v programu COBISS / izposoja, kot tudi v programu SAOP (učbeniški sklad). V primeru, da je član knjižnice izpolnil vse svoje obveznosti do ustanove, mu mora bibliotekar napisati potrdilo, da je član poravnal vse obveznosti do knjižnice (v posebno mapo vpišemo tudi priimek in ime ter datum izpisa člana).
- Poizvedbe za profesorje na naši šoli.
V tem tednu sem izvedel tri različne poizvedbe za profesorje:
1.) Poizvedba: Pri navajanju virov iz knjige z naslovom "Atletika" sem preverjal, ali so ti navedeni viri v naši šolski knjižnici fizično prisotni. Rezultat poizvedbe je bil negativen, kajti knjižnica ŠCC ni specializirana za področje šport in v tem primeru so bile navedene pretežno tuje literature.
2.) Poizvedba: Dobil sem seznam člankov in knjig s področja medicinske stroke (intervencijska medicina - frakture), za katere sem preverjal, če se nahajajo v bazi podatkov knjižnice ŠCC in vzajemni bazi podatkov COBIB. Literatura je bila preveč specializirana in v bazi podatkov knjižnice ŠCC ni bilo zadetkov. Pogledal
sem v COBIB in našel dva zadetka. Profesor je pred predstavitvijo informacijskega problema izjavil, da zelo nujno potrebuje to literaturo. En zadetek je pokazal, da se nahaja v Osrednji knjižnici Celje, a drugi zadetek je pokazal, da je knjiga shranjena v Ljubljani. Za časa obvezne prakse leta 1998 sem delal v medicinski knjižnici v bolnišnici Celje. Spomnil sem se, da je bila ta knjižnica relativno bogato založena z medicinsko literaturo (dostopa do specializirane baze podatkov MEDLINE nimam), tako da sem uporabniku v končni fazi poizvedbe svetoval, da bi bilo dobro pogledati v medicinsko knjižnico Celje.3.) Poizvedba: Telefonična predstavitev informacijskega problema, pri kateri je želel uporabnik izvedeti, če obstaja kakšna literatura o "CEPELINIH" (področje letalstva na začetku 20. stoletja). Uporabnika sem vprašal naslednja vprašanja: a.) Kateri vidik želite zajeti (npr. zgodovinski vidik, aplikativni vidik, aktualni vidik)? b.) Želite literaturo zgolj v slovenščini ali je tudi možno navesti tujo literaturo (angleščina, nemščina)? c.) Vas zanimajo morda podatki iz te tematike o zalogi naše šolske knjižnice in podatki o zalogi v COBIB-u? d.) Ali se Vam glede teh informacij zelo mudi? Ko sem dobil od uporabnika dovolj povratnih informacij sem se lotil poizvedbe:
- po online katalogu COBISS / OPAC (baza podatkov knjižnice ŠCC, COBIB)
- poizvedba na internetu (+Zeppelin +Luftschiffe; simbol plus pomeni isto kot Boolejev operator AND). Uporabnik je bil na koncu poizvedbe zadovoljen, tako da ni bilo potrebno ponoviti ciklus informacijskega procesa.
-
Spremljanje bibliopedagoške dejavnosti v knjižnici ŠCC
Okoli 30 odstotkov (%) delovnega časa je posvečeno individualnemu in skupinskemu delu
z dijaki in s študenti pri iskanju literature. Redne dejavnosti so bibliopedagoške ure, v katerih si dijaki pridobivajo nova znanja s področja knjižnično informacijskega sistema, se učijo orientirati v knjižnici, uporabljati knjige in periodike iz priročne knjižnice ter drage razpoložljive medije (npr. računalnik). Okvirne informacije o iskanju podatkov v knjižnici dobijo vsi dijaki 1. letnikov. Dijaki 4. letnikov naj bi pri posameznih maturitetnih predmetih za svoje naloge podrobneje zbirali in preučevali informacije v COBIB-u. Za to iskanje sta predvideni vsaj dve šolski uri na predmetno skupino.Za gimnazijce je predpisanih 15 ur, ki jih morajo dijaki opraviti do zaključka 4. letnika. Vsebina knjižnično informacijskih znanj vključuje naslednje:
- lokacije informacij (lokacije kot vire informacij, možnost tekočega
informiranja o publikacijah).- tekoče seznanjanje z novostmi knjižnice in specializirane informacijske službe.
- referenčno literaturo (periodiko, kataloge, sisteme za iskanje informacij, itd.)-
- tiskane in netiskane vire.
- obisk večjih knjižnic (NUK, SIK Celje, UKM).
- predstavitev elementov in izdelava seminarske naloge na določeno temo.
6
- Struktura bibliopedagoške ure v knjižnici ŠCC (primer z dne 27.09.2001 ob 13 : 05)
- Tema / naslov
Osnovna knjižnična informacijska znanja.
- Ključne besede
knjižnica, literatura, orientacija, računalniki, iskanje informacij.
- Cilj ure osnovnih knjižničnih informacijskih znanj
Kaj se naj dijaki v tej šolski knjižnici naučijo? Spoznavanje knjižnice in osnovna orientacija v knjižnici.
- Zgradba ure
Uvodna motivacija, vprašanja, predstavitev kadra, razlaga o pravilih obnašanja v knjižnici in sistematičen prikaz vsebine knjižnice, iskanje po računalniškem katalogu COBISS / OPAC, praktične iskalne vaje (dijaki iščejo gradivo po knjižnih policah). Na koncu povzetek o tem, česa so se na novo naučili ter vračanje knjig na police.
- Literatura
Bibliotekar se pri posredovanju znanja ni zatekel k literaturi, ampak je bil pristop empiričen in spontan.
-
Uporabljena sredstva / učni pripomočki Računalniki.- Učna oblika
Frontalni pristop, skupinsko delo.
- Učna metoda
Metoda pogovora.
-Uvod
Uvod je kratek, enostaven in zelo fleksibilen, tako da je možno logično
in racionalnopreklopiti na osrednjo temo .
- Osrednja tema
Osrednja tema je eksplicitno izražena.
- Zaključek
Povzetek iz osrednje teme je uresničen.
Po mojem mnenju so bile vse bibliopedagoške ure izredno kvalitetno izpeljane, če pomislimo na dejstvo, da mora bibliotekarka v pičlih 45 minutah dijakom obrazložiti vsebino knjižnice in osnovo knjižničnih informacijskih znanj.
Nekaj zanimivih internetnih povezav za informacijsko opismenjevanje ljudi
- http://gradeng.en.iup.edu/writing-project/ (2000-06-03)
2. http://www.rainbowknowledge.org/bluerm.html (2000-06-03)
3. http://www.libraries.rutgers.edu/is/publications/textbooks/librarians.html (2000-06-03)
4. http://www.ucalgary.ca/library/ILG/workdef.html (2000-06-02)
5. http://www.rzuser.uni-heidelberg.de/~y71/leipzig/sld001.htm (2000-06-02)
6. http://www.lff/demo/family.htm (2000-10-19)
7. http://www.gu.edu.au/ins/lils/infolit/resources/blueprint/blueprnt.html (2001-10-06)
8. http://www.ala.org/acrl/ilintro.html (2001-10-06)
9. http://lclark.edu/~dorner/ili/ (2001-10-06)
10. http://www.3b-infotainment.de/unterricht/mume2.htm (2001-10-06)
11. http://www.uibk.ac.at/C/C6/C603/Studium__Lehre/Bildungsziele.html (2001-10-06)
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!