7mesec

GLAVNA STRAN

3.25 25. delovni teden (12.03 - 16.03.2002)

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, natančen pregled knjig, opremljanje knjig (tudi ovijanje knjig s plastično folijo), svetovanje uporabnikom in poizvedbe zanje, izposoja in vračanje gradiva, pospravljanje vračanih knjig na police, reorganizacija knjig na policah slovenskega leposlovja, prehrane, in potopisov.

Na novo:

Zdaj sta dva računalnika namenjena dijakom za iskanje (surfanje) po Internetu. Sodeč po prvih odzivih dijakov, bi lahko trdil, da je bil dodatni računalnik za Internet zelo dobra poteza, saj sta bila računalnika v teh dneh nenehno zasedena. V zadnjem času so se celo nekatere dijakinje opogumile za popotovanje po Internetu, kar je več kot razveseljivo dejstvo.

Poizvedba za dijakinjo gradbene tehniške šole

V tem tednu sem izvedel zanimivo poizvedbo za dijakinjo gradbene tehniške šole, ki je pripravljala zanimivo maturitetno nalogo v zvezi s tematiko zgodovine in konstrukcije prvih nebotičnikov na svetu. Kot prvo sem pogledal v Enciklopediji Slovenije, kjer pa nisem našel ustreznih podatkov, nakar sem se lotil iskanja po raznih leksikonih, kjer sem v Cambridgovem podatkovniku in splošnem leksikonu znanja našel odgovarjajoče podatke o prvem nebotičniku na svetu. Prvi nebotičnik na svetu je bil zgrajen v mestu Chikagu leta 1889, kar približno sovpada z izgradnjo Eifelovega stolpa v Parizu. Prvi nebotičnik se je imenoval FIRST LEITER BUILDING in je bil jeklene konstrukcije. Na področju arhitekture sem nato tudi našel kar nekaj knjig, ki so pisale o teh prvih stavbnih čudežih sveta. Tudi poizvedovanje po Internetu je obrodilo veliko sadov, saj sem našel kar nekaj spletnih naslovov, ki so obravnavali prav tematiko prvih nebotičnikov na svetu. Spletne strani so bile tudi opremljene z lepimi slikami in fotografijami.

Poizvedba za dijaka kemijske tehniške šole

Poizvedba za dijaka kemijske tehniške šole, ki je pripravljal raziskovalno nalogo je bila precej manj uspešna. Dijak mi je povedal, da želi imeti novejše informacije o onesnaževanju reke Savinje v Celjskem območju. Pogledal sem v bazo podatkov knjižnice ŠCC in v zvezi s to tematiko našel en naslov. Ko sva se lotila iskanja te raziskovalne naloge iz leta 2000, je na žalost nisva našla. Pogledala sva še pod ekologijo in kemijo, vendar pa tudi tam nisva našla novejše podatke o onesnaževanosti reke Savinje. Ogledala sva si celo statistični letopis Republike Slovenije za leto 1999 in tudi v tej publikaciji nisva našla ustreznih podatkov. V nadaljevanju te poizvedbe sva se lotila še iskanja po vzajemni bazi podatkov, kjer pa tudi ni bilo odgovarjajoče literature. Po teh iskalnih neuspehih sva se še podala na Internet, kjer sva iskala na Matkurji, na Yahoo-ju in na Google search-u. Na Google searchu je takorekoč možno najti skoraj vse, vendar pa želene podatke tudi tam nisva našla. Na koncu mi ni preostalo nič drugega, kot da sem dijaku svetoval, da naj pokliče Zavod za onesnaževanje voda v Celjskem območju, ki je včasih imelo svoj laboratorij v zdravstvenem domu Celje in da jih prosi za novejše podatke glede onesnaževanja reke Savinje v Celjskem območju. Na koncu najine poizvedbe sem mu izposodil nekaj knjig s področja ekologije in geografije, od koder bo lahko črpal osnovne podatke o reki Savinji.

Reorganizacija knjig na policah slovenskega leposlovja, prehrane, in potopisov

Na policah slovenskega leposlovja so bile police ponekod tako natrpane s knjigami, da na nekaterih področjih knjige niso imele več prostora. Tako je bilo temu slučaj delno pri slovenski prozi, pri slovenski poeziji in pri slovenski antologiji. Knjge sem reorganiziral tako, da niti ena knjiga ni več v ležečem položaju.

Na področju za biografijo sem publikacije razdelil na slovenske in tuje osebnosti, ki sem jih znotraj tega uredil po abecedi avtorjev. Različne biografske zbirke sem pustil skupaj in se pri tem nisem oziral na abecedo avtorjev. Razmišljal sem že o tem, da bi področje biografije razdelil na sedem podpodročij (npr. vodje in vojskovodje po različnih zgodovinskih obdobjih, dobrodelnike, znanstvenike, glasbenike, igralce, likovne umetnike in pisatelje), vendar pa to ne bi bilo za to relativno majhno zbirko biografij najbolj smiselno. Tovrstna subklasifikacija knjig bi bila zelo smotrna, če bi knjižnica ŠCC imela na policah za biografijo okoli 1000 knjig.

Na področju prehrane sem gradivo uredil po naslednjih vsebinah: leksikoni, zdrava prehrana, bolezni in njihovo zdravljenje, hrana za starejše in mlajše ljudi, vitamini, minerali, kuharice in priprava jedi, začimbe in na učbenike.

Na področju potopisov sem knjige uredil po abecedi avtorjev, tako da bo zdaj možno hitreje najti zaželeno knjigo. Ureditev po tematikah je v tem pogledu manj smiselna, kajti tudi ta zbirka potopisov je relativno majhna.

 

3.26 26. delovni teden (19.03 - 23.03.2002)

 

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, vpis publikacij v program COBISS / katalogizacija, natančen pregled knjig, opremljanje knjig (tudi ovijanje knjig s plastično folijo), opremljanje knjig z BIB nalepkami, svetovanje uporabnikom, izposoja in vračanje gradiva, pospravljanje vračanih knjig na police.

 

V program COBISS / katalogizacija sem vpisal deset angleških učbenikov z naslovom "Ali je res angleščina v četrtem letniku srednje šole pretežka?" s pomočjo ukaza KP2. S katerim določimo število vnosov in začetno inventarno številko, nakar s tipko enter potrdimo vnos. Ko pogledamo v zapis polja 996 vidimo, da so vsi podatki (v tem primeru od signature, datuma inventarizacije, inventarne številke, inventarne opombe, nabave in dobavitelja) vnešeni. Prav ta ukaz prihrani mnogo časa, energije in olajša delo, saj se katologizatorju ni potrebno ukvarjati s kopiranjem polja 996.

 

Pomembno!

 

V tem tednu smo končno dobili dve pošiljki BIB nalepk, tako da sem že začel za nazaj zaščititi knjižno gradivo s temi nalepkami. Po nasvetu gospe mentorice sem se najprej lotil publikacij, ki so najbolj brane in tudi najbolj ogrožene pred krajo. Tako sem najprej zavaroval raziskovalne naloge, seminarske naloge in maturitetne naloge, hkrati jih ponovno razporedil na letnice nastanka in znotraj tega po abecedi avtorjev. Deloma sem z BIB nalepkami tudi že zaščitil knjige s področja slovenske in mladinske proze. V naslednjem tednu bom dokončal področje mladinske proze, nakar se bom posvetil zaščiti knjig s področja kriminalk in znanstvene fantastike. Ovijal sem tudi knjige s plastično folijo, kajti nekatere knjige niso bile ovite, medtem ko je pri nekaterih knjigah zaščitni ovoj že bil močno načet.

 

Slikarska razstava dijakinje v knjižnici ŠCC

 

V tem tednu so obiskovalci v knjižnici ŠCC lahko občudovali razstavo slik dijakinje ŠCC-eja, ki je na šestih razstavnih mrežah razstavljala 11 slik. Med temi slikarskimi stvaritvami je bilo pet slik narisanih z oljnato barvo, ena slika je bila risana s pomočjo grafita, štiri slike z vodeno barvo (akvareli) in ena slika je bila radiranka (svinčnik).

Moji ključni vtisi pri ogledu te slikarske razstave so bili naslednji:

  • erotika, groza, strahovi, smrt, bolečina, paranoja, trpljenje

Zanimivo bi bilo spoznavati še mnenja drugih uporabnikov v okviru predmeta raziskave študija uporabnikov. Katere vizualne podobe močno vplivajo na uporabnika (privlačnost ali odbojnost)?

 

II. Pregled pripravniških nalog (načrt) v šolski knjižnici

 

Po zakonu o financiranju in predpisih o osnovnih in srednjih šolah (ZOFVI) mora bibliotekar pripravnik s pomočjo delovnega načrta spoznati različne oblike in naloge iz knjižničarske prakse. Zaradi boljšega vpogleda naj ponovno (gl. stran 24 - 28) navedem obveznosti bibliotekarja pripravnika, ki sem jih v svojem pripravniškem obdobju že uresničil:

  1. Cilj je spoznati šolo, njene delavce in njeno specifiko oziroma kulturo. Poti za uresničitev ciljev so naslednje:
  1. Ogled šole - ta del načrta je bil uresničen že na samem začetku moje pripravniške dobe.
  2. Obisk strokovnih služb - spoznal sem tudi različne strokovne službe na naši šoli (npr. tajništvo, računovodstvo).
  3. Obisk oddelka za izobraževanje odraslih - sem uresničil.
    4.
  4. Obisk drugih oddelkov (knjižnica ŠCC je prostorsko gledano celota in ni razdeljena na posamezne oddelke, kot je temu primer npr. v Osrednji knjižnici v Celju, kajti šolski knjižničar v ŠCC ni specializiran na eno samo funkcijo)

Izvajalci oziroma sodelujoči so ravnatelj, pomočniki, mentor, strokovni delavci, vodja izobraževanja odraslih.

 

2.) Spoznati oblike dela z uporabniki in usposobiti se za različne oblike dela z njimi. Cilj se uresničuje s pomočjo naslednjih orodij:

  1. sodelovanje pri izvajanju različnih oblik dela z uporabniki:
  • izposoja knjižničnega gradiva (že opravljam to delo).
  • vodenje knjižničarskega krožka (še nisem uresničil, a po besedah gospe mentorice to niti ni obvezno).
  • priprava razstav (pomagal sem pri pripravi razstave o nagradnem izletu najboljših srednješolcev - raziskovalcev, a v naslednjem mesecu bom v knjižnici ŠCC pripravil razstavo o delovanju Celjskega literarnega društva).
  • seznanjanje dijakov z novostmi v knjižnici (tudi to sem do sedaj v moji pripravniški dobi že izvajal).
  • organiziranje kulturnih dogodkov (bo uresničeno naslednji mesec).
  • sodelovanje pri organizaciji kulturnih, naravoslovnih, športnih dni in informativnega dneva (še bom uresničil).

Izvajalci oziroma sodelujoči so mentor, profesorji, dijaki, avtorji in zunanji sodelavci.

 

  1. Spoznati knjižnično informacijski sistem in znotraj vlogo različnih tipov knjižnic (nacionalka, specialne, splošnoizobraževalne), spoznati predvsem matično splošno knjižnico in njeno vlogo oziroma naloge). Načrt pripravništva predvideva v zvezi s tem naslednje:
  • obisk osrednje matične splošne knjižnice (sem že uresničil).
  • obisk nacionalne knjižnice in drugih knjižnic (sem že uresničil v obdobju mojega univerzitetnega študija in pri strokovnih izletih Zveze Društev Bibliotekarjev Slovenije (ZBDS).

Izvajalci oziroma sodelujoči so mentor, knjižničar splošne knjižnice, knjižničarji drugih vrst knjižnic.

 

4.) Seznanitev s svetovalno službo zavoda za šolstvo in šport in matično službo v NUK-u.

  • srečanje na študijskih skupinah (uresničil dne, 16.11.2001), načrtovanje sodobne šolske knjižnice (uresničil dne, 25.10.2001). Izvajalci oziroma sodelujoči so mentor, svetovalka zavoda Republike Slovenije za šolstvo in svetovalec za šolske knjižnice v NUK-u.

 

5.) Sodelovanje s pedagoškimi in strokovnimi sodelavci šole ter s starši. V ta namen naj bi pripravil bibliopedagoške ure (uresničil), sodelovanje ob izposoji (uresničeno), na konferencah (uresničeno), a glede roditeljskih sestankov nimam obveze.

Izvajalci oziroma sodelujoči so mentor, profesorji, ravnatelj, pomočniki in razredniki.

 

6.) Spoznavanje dijakov ob hospitacijah, kar sem že uresničil pri svetovanju uporabnikov ob izposoji, a še bom pri bibliopedagoških urah. Sodelujoči so mentor, profesorji in dijaki.

 

7.) Seznanjanje z različnimi metodami in oblikami vzgojno-izobraževalnega dela v šolski knjižnici. Sredstva za dosego cilja so naslednja:

  • hospitacije pri bibliopedagoških urah in drugih predmetih (sem že izvajal in sicer 21.09.2001, 26.09.2001, 27.09.2001, 28.09.2001, 1.10.2001, 5.10.2001, 11.10.2001, 19.10.2001 in 22.10.2001.
  • izvajanje bibliopedagoških ur (uresničil dne, 19.11. in 21.11.2001).

Izvajalci oziroma sodelujoči so profesorji, mentor in dijaki.

 

8.) Glede posredovanja knjižnično informacijskih znanj v kurikulum šole so zastavljene naslednje poti za dosego cilja:

  • izdelava priprave za bibliopedagoške ure z upoštevanjem nacionalnega kurikuluma (uresničil).
  • zastavljanje primernih ciljev glede na zmožnosti in sposobnosti dijakov (uresničil).
  • znanje o ustrezni izbiri oblik in metod dela pri vodenju razreda (npr. metoda igre, individualno delo v parih in skupinsko delo) sem že uresničil.
  • znanje o izbiri ustreznega didaktičnega materiala še ni bilo v praksi uresničeno.

Izvajalci oziroma sodelujoči so pripravnik, mentor, slavist in ravnatelj.

 

9.) Poglabljanje in širitev znanj na interno strokovnem področju za strokovni izpit se doseže s pomočjo samostojnega dela (od manj zahtevnih opravil k zahtevnejšim) pri obdelavi gradiva in izposoji (obdelavo gradiva sem izvajal pod okriljem gospe mentorice, a delo pri izposoji že poteka aktivno). Do sedaj tudi še nisem praktično spoznal postopek medbibliotečne izposoje s pomočjo naročilnice po pošti, po faksu, po elektronski pošti in niti neposredno s pomočjo programske opreme. Za to znanje bo potrebno obiskati dodatni tečaj.

 

Izvajalci oziroma sodelujoči pri pridobivanju teh strokovnih znanj so mentor, profesorji in pripravnik.

 

10.) Seznanitev s predpisi in z zakonodajo s področja šolstva ter bibliotekarstva kot priprava na strokovni izpit:

  • seznanitev z zakonodajo s področja šolstva (izposodil sem si že ustrezno literaturo).
  • seznanitev z zakonodajo s področja knjižničarstva (moram obnoviti pridobljenih znanj iz univerzitetnega študija bibliotekarstva).
    •
  • seznanitev s predpisi o pripravništvu (sem se že seznanil).
  • seznanitev glede pravilnika o šolskem redu (sem ga že pregledal).
  • seznanitev z zakonodajo s področja organizacije in financiranja vzgoje in izobraževanja (sem le globalno spoznal).
    •
  • seznanitev s kolektivno pogodbo (postopoma spoznavam).
  • seznanitev s pravilniki ter normativi in standardi v srednjem šolstvu (sem že spoznaval).
  • seznanitev s predpisi o otrokovih in človekovih pravicah (podrobneje še nisem spoznal te predpise).

Sodelujoči pri tem procesu spoznavanja so mentor, profesorji, pripravnik, slavist, ravnatelj, pomočniki in predavatelji na seminarjih.

11.) Poglabljanje in širitev znanja s področja bibliotekarske stroke, računalništva, komunikacij, multimedij, ipd. Za tovrstno poglabljanje znanja predvideva pripravniški načrt naslednja orodja za dosego cilja:

  • seminarji s področja organizacije in delovanja knjižnic in knjižnično informacijskih sistemov (npr. posvetovanja društva bibliotekarjev Slovenije, itd.).
  • seminarji o obdelavi knjižničnega gradiva (kot že omenjeno sem bil septembra v IZUM-u na začetnem tečaju iz katalogizacije, tečaj za licenco).
  • seminarji o upravljanju knjižničnih zbirk.
  • seminarji o informacijskih virih (ta znanja sem deloma spoznaval že v obdobju študija).
  • seminarji s področja računalniške in komunikacijske tehnologije.
  • seminarji s področja uporabe multimedije.
  • obiski knjigarn in knjižnih sejmov (že uresničeno).

Izvajalci oziroma sodelujoči so mentor, predavatelj na seminarjih in zunanji sodelavci.

 

12.) Poglabljanje in širitev znanj za pripravo na strokovni izpit bo uresničeno bolj na koncu pripravniške dobe z udeležbo na pripravniške seminarje (ni več aktualno). Izvajalci oziroma sodelujoči bodo pripravnik, mentor in uporabniki.

 

13.) Obvladanje referenčnega procesa. Načrt pripravništva v tem pogledu določa naslednje elemente:

  • izvajanje referenčne dejavnosti (individualni pristop v metodi dela z uporabnikom / že izvajam).
  • opravljanje referenčne službe (že izvajam).
  • z referenčnim pogovorom skuša rešiti uporabnikov problem in zadovoljiti njegovo informacijsko potrebo (že izvajam).

Izvajalci oziroma sodelujoči so mentor, pripravnik in uporabniki.

14.) Strokovni izpit se mora po poteku pripravniške dobe opraviti (približno po 10 ali 12 mesecih). Izvajalci oziroma sodelujoči pri opravljanju strokovnega izpita so pripravnik in komisija za strokovne izpite.

 

Naj kot zanimivost primerjam analizi glede uresničenja načrta pripravniških nalog dveh različnih obdobji. Prvo analizo sem izvedel dne, 19.10.2001 (gl. pripravniški dnevnik od 15.10. - 19.10.2001 na strani 24 - 28), a drugo analizo sem izvedel zdaj.

 

Tabela 12: Primerjava glede uresničitve pripravniških nalog med obdobjem po 19.10.2001 in zdaj

 

Vsota vseh nalog

Uresničene naloge do 19.10.2001

Uresničene naloge do 23.03.2002

Število nalog

46

21

37

Odstotek

100

45,65

80,43

Iz tabele 12 in stolpčnega diagrama 10 lahko razberemo, da je bil od lanskega obdobja 19.10.2001 pa do zdaj načrt za pripravniške naloge že zelo dobro uresničen.

Pri prvi analizi, 19.10.2001, sem ugotovil, da je od 46 pripravniških nalog (100 %) bilo uresničenih 21 (45,65 %).

Druga analiza z dne, 23.03.2002, je pokazala občutno rast, saj sem od 46 pripravniških nalog (100 %) že uresničil 37 (80,43 %).

 

3.27 27. delovni teden (25.03 - 29.03.2002)

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, vpis publikacij v program COBISS / katalogizacija, natančen pregled knjig, opremljanje knjig (tudi ovijanje knjig s plastično folijo), opremljanje knjig z BIB nalepkami, svetovanje uporabnikom, izposoja in vračanje gradiva, pospravljanje vračanih knjig na police, obisk tečaja za aktivne udeležence sistema COBISS/katalogizacija monografij v NUK-u (Ljubljana).

 

V tem tednu sem delal dva dneva v knjižnici, kajti v času od 27.03. - 29.03.2002 sem obiskal 24-urni tečaj za bodoče aktivne udeležence sistema COBISS/katalogizacija monografij v Ljubljani v Narodni univeritetni knjižnici.

Predavatelji so bili gospa Tereza Poličnik-Černelj, gospod Matjaž Hočevar in gospod Darko Vrhovšek. Urnik tečaja je bil naslednji:

 

  1. dan

9.00-10.30 Pregledali smo priročnike in pravilnike za katalogizacijo, nakar smo obravnavali polja za mednarodno izmenjavo podatkov in iskanja (0--, 1--). Obravnavali smo tudi polja za bibliografski opis (2--, 3--, 4--, 5--, 7--, 9--).

10.30-10.45 Odmor.

10.45-12.15 Predavatelja sta razlagala kataložni vpis in ostale izpise, ki jih omogoča COBIB. Opozarjala sta tudi na ločila, indikatorje in na iskalna polja. Po tem teoretičnem uvodu smo imeli prve vaje s področja avtorskih in anonimnih del.

12.15-13.15 Čas za kosilo.

13.15-14.45 V tem času smo obravnavali različne variante naslovov, nakar smo se lotili pomena bloka 5- in korporativne značnice v poljih 710 a in 710 c.

 

14.45-15.00 Odmor.

15.00-17.00 Vaje.

2. dan

8.30-9.45 Lotili smo se poglavja o publikacijah z več samostojnimi deli enega avtorja, publikacij z dvemi do tremi samostojnimi deli raznih avtorjev ali anonimov z zbirnim naslovom (327). Po teoriji smo imeli tudi vaje s tega področja.

 

9.45-10.00 Odmor.

10.00-11.30 Teoretično in praktično smo se lotili publikacij v več zvezkih (polje 200a h i) in kreaciji stopenjskega opisa. Po mojem mnenju zelo zahtevno področje.

 

11.30-11.45 Odmor.

11.45-13.15 Govor je bil o publikacijah, ki vsebujejo spremna gradiva in o analitičnih dodatnih vpisih v bloku 4-.

 

13.15-14.15 Kosilo.

14.15-15.45 Razlaga o katalogizaciji zakonov v poljih 710, 503 in 423, nakar smo imeli vaje.

15.45-15.30 Odmor.

15.50-16.30 Vaje.

3. dan

 

8.30-945 Gospod Darko Vrhovšek nam je predaval s področja stvarne obdelave. Govoril je o uporabi polj 600-609 in o uporabi polja 610 za posamezne kategorije vsebinskih predmetnih oznak in formalnih predmetnih oznak. Še zlasti je opozarjal na polje 675 c, ki je pri katalogizaciji obvezen element in pomeni UDK za zbiranje in iskanje vsebinsko sorodnih publikacij.

9.45-10.00 Odmor.

10.00-11.30 Po zaključenem predavanju Darka Vrhovška sta ponovno besedo povzela gospa Tereza Poličnik-Černelj in gospod Matjaž Hočevar, kajti v nadaljevanju smo lahko slišali nekaj besed o korporacijah in o kongresnem gradivu.

 

11.30-11.45 Odmor.

11.45-13.15 Po končanem odmoru smo se pri vaji lotili težjih primerov. Na koncu sta predavatelja še razlagala, kako katalogiziramo razstavne kataloge in pri tem opozarjala na posebnosti.

 

13.15-15.30 Odmor

13.35-15.30 Na koncu smo še izpolnjevali anketo o zadovoljnosti slušateljev na tem tečaju, nakar smo postavili še nekaj vprašanj. Zaključek (dobili smo potrdilo o opravljenem tečaju za bodoče aktivne udeležence sistema COBISS).

 

Tečaj je bil zelo dobro organiziran, saj smo imeli na voljo vso potrebno literaturo, navodila in tudi na okrepčila so organizatorji pomislili (npr. na voljo je bila mineralna voda). Predavatelja sta zelo dobro predavala in s pedagoškim pristopom visoke kakovosti tudi opozarjala na nastale napake. Priskočila sta na pomoč, kadarkoli si zanjo prosil. Skrbela sta tudi za prijetno vzdušje v prostoru, kajti vseskozi smo lahko prisluhnili nevsiljivi lahkotni klasični glasbi. Tako tečaj, kot tudi predavatelja si dejansko zaslužita pohvalo!

 

3.28 28. delovni teden (02.04 - 05.04.2002)

 

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, vpis publikacij v program COBISS / katalogizacija, natančen pregled knjig, ovijanje knjig s plastično folijo, svetovanje uporabnikom, izposoja in vračanje gradiva, pospravljanje vračanih knjig na police.

 

Z gospo mentorico sva se dogovorila, da v času od 15.04 do 22.04 pripravim knjižno razstavo o delovanju Celjskega literarnega društva s poudarkom na avtorje, ki so ali v samozaložbi ali pa s pomočjo založbe izdali knjigo /-e. Prav izvedba razstave je v programu za pripravnike šolskih bibliotekarjev obvezen element, zato se mi zdi zelo smiselno pred samim dogodkom razstave izdelati okvirni načrt.

Preden bom pisal o načrtu razstave naj še navedem nekaj zanimivih smernic o razstavljanju knjižničnega gradiva.

 

Postavljanje razstave o knjižničnem gradivu

 

Pomemben je pravilen odnos vseh sodelujočih do razstavljanja gradiva. Koristno je pred razstavo imeti sestanek, pri katerem naj bi se opozarjalo tudi na šibke točke (npr. pomanjkljiva oprema, ipd.). Zelo pomemben dejavnik pri postavljanju razstave je tudi zbranost vseh sodelujočih in mir. Potrebno je imeti pripravljene delovne mize, orodja in materiale že en dan pred začetkom razstave. Avtor razstave mora tudi sestaviti seznam gradiva in seznam inventarja, ki ga želi za razstavo uporabljati. Med razstavo je potrebno večkrat preveriti pravilnost razstavljanja (npr. ali so knjige v pravilnem položaju, preveriti je potrebno razsvetljavo, odstraniti prah, preveriti temperaturo in vlago v prostoru, ipd.).

 

Okvirni načrt za pripravo razstave

  1. Vrsta objekta: knjige, revija.
  2. Okrasni elementi: izdelati nameravam plakat o naslovu razstave (npr. Avtorji Celjskega literarnega društva, okrasne rastline, ipd.)
  3. Poškodbe na objektih: zaenkrat sem samo pri pesniški zbirki avtorice Mateje Ajdnik Korošec z naslovom Mateje Ajdnik-Korošec opazil rahlo poškodbo na zgornjem robu hrbtne platnice. Knjigo sem ovil s plastično folijo.
  4. Vrsta drugega inventarja: za razstavljanje knjig avtorjev, ki so člani Celjskega literarnega društva nameravam uporabiti plastična naslonjala, dve mizi in tri razstavne mreže.
    5.
  5. Ciljna publika: razstava bo predvsem namenjena profesorjem in dijakom Šolskega centra Celje, vendar bo tudi dostopna ostali publiki, ki bodo prišli v našo knjižnico na obisk. Ciljno publiko nameravam obvestiti s pomočjo manjših plakatov (npr. lokacija: pred knjižnico in v zbornici).

Gospo mentorico bom tudi zaprosil, če bi lahko bil vsaj en računalnik na voljo za predstavitev Celjskega literarnega društva na Internetu (npr. prvi dan razstave).

 

Osnovni podatki o prihajajoči razstavi

  1. Avtor razstave je Karl Petrič, univerzitetni diplomirani bibliotekar - pripravnik in njegova mentorica je gospa Olga Vurcer, univerzitetni diplomirani bibliotekar - vodja knjižnice.
    2.
  2. Naslov razstave je "AVTORJI CELJSKEGA LITERARNEGA DRUŠTVA".
  3. Razstava knjig Celjskega literarnega društva se bo pričela dne, 15.04. in zaključena bo dne, 22.04.2002.
    4.
  4. Seznam knjig, ki jih nameravam razstavljati. Knjige bom razstavljal po abecedi avtorjev in so naslednje:
  1. Djesnić, Ivana: pesniška zbirka z naslovom "So trenutki".
    2.
  2. Godec, Ivanka: pesniška zbirka z naslovom "Pesmi za dušo".
  3. Hudales, Zora: Pravljice (potreben bo še dogovor).
  4. Justin, Ana Marija: pesniška zbirka z naslovom "Šepetanje duše".
  5. Jontes, Darja: pesniška zbirka z naslovom "Vulkan".
  6. Klovar, Danica: pesniška zbirka z naslovom "Strune ljubezni".
  7. Kocen, Nina Marija: pesniška zbirka z naslovom "Ples želja".
  8. Mehle, Virginija Majerič-: Pesniška zbirka (potreben bo še dogovor).
  9. Perlič, Zvonko: pesniška zbirka z naslovom "Ko so jablane vzcevtele".
  10. Petrič, Karl: roman z naslovom "Kompas usode".
    11.
  11. Pevec, Zoran: pesniška zbirka z naslovom "Zapisi pozabljenih".
  12. Pušavec, Marijan: roman z naslovom "Zbiralci nasmehov" (potreben bo še dogovor).
  13. Škrobar, Amalija: roman z naslovom "Imela sem temen in hladen dom".
  14. Štolfa, Franc dr. stomatologije: z njim se bo potrebno še dogovoriti.
  15. Zupanc, Branko: pesniška zbirka z naslovom "Sipine življenja".
  16. Železnik, Silva: z njo se bo potrebno še dogovoriti.

 

Kot lahko opazimo se je v zadnjem letu zelo razcvetela založniška dejavnost Celjskega literarnega društva. Seznam razstavljenih knjig še ni dokončen, kajti z nekaterimi člani društva se bo potrebno še dogovoriti. Razstavljati nameravam tudi glasilo Celjskega literarnega društva z imenom "Vsesledje" (do sedaj je izšlo sedem številk). Literati kot so Ana Marija Justin, Ivana Djesnić, Zoran Pevec, Karl Petrič in Branko Zupanc so bili sporazumni s predlogom, da podarijo knjižnici Šolskega centra Celje en izvod svoje knjige. Drugi literati bodo to storili nekoliko pozneje. Publikacije avtorjev Celjskega literarnega društva, ki jih ne bo možno videti na razstavnih mrežah in mizah (npr. Lipnik, Cilka) bodo obiskovalci razstave lahko videli na spletnih straneh Celjskega literarnega društva v virtualnem katalogu (opcija "AVTORJI" v zgornjem menuju) pod naslednjim naslovom: http://www.beepworld3.de/members15/patrizzi ali pa pod (subdomena) http://cld.literatur.org .

V zvezi z razstavljanjem knjig nameravam v naslednjem tedenskem poročilu podrobneje pisati. Poskušal bom dobiti še nekaj koristnih nasvetov od gospe mentorice in povrhu tega bom poiskal ustrezno literaturo v zvezi s tematiko razstavljanja knjig (npr. zelo znani avtor, ki je tudi pisal o razstavljanju knjig, je svetovno znani restavrator in konzervator starih knjig anglež Clarkson).

 

ZELO POMEMBNO!!!

 

V zvezi s testno bazo bom obvestil gospo mentorico, kajti iz IZUM-a so me obvestili, da naj bi zame vodja knjižnice zaprosil za testno bazo na naslednji elektronski naslov: COBISSERVIS@IZUM.SI .

V tem tednu sem tudi že nabiral literaturo, ki še ni vnešena v COBIB. Potrebno bo katalogizirati 20 knjig, kajti v naši knjižnici že ima gospa Jana Golob licenco za katalogizacijo monografij.

Po opravljeni katalogizaciji bo potrebno poslati testno bazo na že omenjeni elektronski naslov. Iz IZUM-a potem posredujejo zapise v NUK, kjer zapise ocenijo in če je ocena pozitivna, potem dodelijo kandidatu licenco za katalogizacijo.

 

3.29 29. delovni teden (08.04 - 13.04.2002)

 

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, vpis publikacij v program COBISS / katalogizacija, natančen pregled knjig, ovijanje knjig s plastično folijo, opremljanje knjig z BIB nalepkami, svetovanje uporabnikom, izposoja in vračanje gradiva, pospravljanje vračanih knjig na police, katalogizacija publikacij v testno bazo, postavitev knjižne razstave.

 

V tem tednu smo dobili BIB nalepke, tako da sem nadaljeval z opremljanjem še nezaščitenih knjig.

Dne, 11.04.2002 mi je gospa mentorica izročila uporabniško ime in geslo za delo v testni bazi. Do sedaj sem že vnesel dve publikaciji, ki še nista vnešeni v COBIB (pesniška zbirka Ivanke Godec z naslovom "Pesmi za dušo" in razstavni katalog Moderne galerije v Celju). Doma že imam tudi 17 knjig, ki še niso vnešene v COBIB. Pri knjigah gre pretežno za starejše nemške publikacije od učbenikov, mladinskih romanov, enciklopedij pa tja do slikanic, itd.

V tem tednu sem tudi že postoril vse potrebno za postavitev knjižne razstave v knjižnici ŠCC. Naj na kratko po točkah opišem, kako sem razstavo pripravil:

  1. Najprej sem se dogovoril z gospo mentorico za možen datum razstave. Gospa mentorica mi je prijazno določila datum, od 15.04. do 22.04.2002.
  2. Na sestanku članov Celjskega literarnega društva (CLD) sem najprej moral obvestiti literate o tem kulturnem dogodku in jih povprašati, če bi bili pripravljeni knjižnici ŠCC podariti kakšen izvod svoje knjige. Prijetno sem bil presenečen, da so skorajda vsi literati na to pristali. Nekateri pa so izjavili, da bi to storili nekoliko pozneje. Vsega skupaj sem nabral 21 knjižnih del, ki so jih avtorji društva ali v založbi ali pa v samozaložbi izdali.
    3.
  3. Sestavil sem vabilo za knjižno razstavo, ki bo tudi na vpogled v tem tedenskem poročilu. Vabila sem nalepil na vitrino pred knjižnico in na oglasno desko v zbornici.
  4. Naredil sem osnutek o zunanji podobi razstave. Tako sem se že v petek, dne, 12.04.2002 lotil postavitve razstave. Vzel sem pet razstavnih mrež in jih vstavil v podstavke.
  5. Kot že prej omenjeno sem imel na voljo 21 knjig in dve vezani številki od letošnjega leta revijo "Vsesledje". Moral sem priskrbeti ustrezna kovinska stojala, da bi lahko knjige razstavljal na rastavnih mrežah. Na prvi, četrti in peti razstavni mreži sem v obliki križa oziroma človeka razporedil vseh 21 knjig.
  6. Natančno v sredino vseh petih razstavnih mrež sem postavil šesterokotno razstavno mizo, na katero sem položil dve številki revije "Vsesledje".
  7. Preden sem lahko izdelal plakat razstave sem si moral priskrbeti razstavni karton. Dobil sem ga na Oddelku za gradbeništvo (velikost kartona je en meter v širino in 80 centimetrov v širino).
  8. Na urejevalniku besedil MICROSOFT WORD sem si pripravil črke "CELJSKO LITERARNO DRUŠTVO" v dimenziji 12 krat 12 centimetrov, nakar sem določil barvo črk in barvno podlago. Besedama CELJSKO in LITERARNO sem dodelil belo barvo in temno modro podlago, medtem ko sem besedi DRUŠTVO dodelil rdečo barvo in rumeno podlago.
  9. Črke sem tiskal na papirju formata A5, tako da sem potem moral črke ustrezno obrezati.
  10. Po tem postopku sem najprej v širino razporedil besedo CELJSKO, nakar sem pod to besedo razporedil besedo LITERARNO. Črke besede DRUŠTVO pa sem razporedil v obliki velike črke V.
    11.
  11. Plakat sem še dodatno okrasil s sliko mesta Celja, vendar pa bom na praznih mestih plakata dodal še dve sliki.
  12. Sledil je postopek pritrditve plakata velikosti en meter krat 0,8 metrov na drugo in tretjo razstavno mrežo. Preden sem to izvedel sem najprej tudi izmeril širino obeh razstavnih mrež, ki je skupaj znašala 1, 60 metrov. V plakat sem na vsakem vogalu z luknjačem napravil po eno luknjo, kajti plakat sem obesil s pomočjo kovinskih klinov. Na drugih razstavah npr. dijakov sem že opazil, da so razstavljalci, plakate nalepili z lepilom ali pa celo s salotejpom. Posledica je bila takšna, da se je plakat včasih enostavno odlepil. Prav to dejstvo me je spodbudilo k temu, da ne uporabim ne lepila in ne salotejpa. Kovinske kline sem na razstavno mrežo pritrdil tako, da sem upošteval velikost obeh razstavnih mrež in povrhu tega sem moral paziti, da je bil napis v višini mojih oči (pri tem sem upošteval svojo telesno višino, ki znaša 1,76 m). Ko je bil razstavni plakat pritrjen na obe razstavni mreži, sem šel do vhodnih vrat knjižnice in si iz daljave ogledal, če je postavitev ustrezna, kajti napis na razstavnem plakatu naj bi bil takoj pri prihodu v knjižnico najbolj viden. Plakat sem malo popravil, tako da je bil dosežen moj namen.

 

Zaradi večje nazornosti naj v to tedensko poročilo še vključim skico razstavnega plakata.

 

CELJSKO

LITERARNO

D                  O

   R          V

       UŠT

Slika 2: Razstavni plakat velikosti 1,00m x 0,80 m

  1. Pripravil sem tudi seznam literatov, ki so na tej knjižni razstavi razstavljali svoja dela in pvrhu tega pripisal spletni naslov CLD-eja. Literati so bili naslednji: Mateja Ajdnik Korošec, Ivanka Djesnič, Ivanka Godec, Zora Hudales, Darja Jontes, Ana Marija Justin, Nina Marina Kocen, Virginija Mehle-Majerič, Cilka Lipnik, Zvonko Perlič, Karl Petrič, Zoran Pevec, Milka Povše, Dr. Franc Štolfa, Mira Zelinka in Branko Zupanc. Seznam sem nato nalepil na knjižno stojalo, ki je stalo na sredini razstavne mize pred rožo, ki sem jo tja postavil.
  2. Iz arhiva sem še prinesel dve knjižni stojali, eno sem postavil levo in drugo desno od rože. Na knjižni stojali sem postavil obe številki "Vsesledja".
  3. Za obiskovalce razstave sem še pripravil seznam avtorjev po abecedi in njihovih razstavljenih knjižnih del (CIP zapise), tako da je možno imeti hiter vpogled v vsebino knjižne rastave o Celjskem literarnem društvu. Z gospo mentorico sva se tudi že dogovorila, da bi lahko en računalnik bil namenjen predstavitvi spletnih strani CLD-eja. Na prvem računalniku, ki je za Internet, sem nastavil indeksno spletno stran CLD-eja. Prav na teh spletnih straneh je možno dobiti najpomembnejše in najosnovnejše informacije o CLD-eju. V tem dnevniku dajem še na vpogled seznam o razstavljenih knjižnih delih in vabilo. V naslednjem tedenskem poročilu bom še pisal o knjižnih razstavah, kajti poskusil bom dobiti literarne vire, ki pišejo o postavitvah razstav.

 

RAZSTAVLJENA KNJIŽNA DELA

AJDNIK, Mateja

Zate bi pesem postala / Mateja Ajdnik. – Celje : samozal., 1993

 

DJESNIĆ, Ivana

Hoja za srečo : povest / Ivana Djesnić. – Maribor: Drumac, 1996

 

ISBN 961-6189-12-3

 

DJESNIČ, Ivana

So trenutki / Ivana Djesnič ; [urednikova beseda Drago Medved]. – Celje : samozal., [1995]

 

DJESNIĆ, Ivana

Vrtnarim / Ivana Djesnić ; [uredil, spremno besedo napisal Marjan Pungartnik]. – Maribor : Zveza kulturnih društev, 1998. – (Mariborska literarna družba ; 21)

 

ISBN 961-6168-27-4

GODEC, Ivanka

Pesmi za dušo / Ivanka Godec. – Celje : samozal., 2001

HUDALES, Zora

Pravljice za Tanco / Zora Hudales ; [risbe narisal Edvard Ajd]. – Maribor : Microsag, 1995

JONTES, Darja

Vulkan : [pesniška zbirka] / Darja Jontes ; [beseda o pesnici Helena Muha]. – Celje : samozal., 2000

 

JUSTIN, Ana Marija

Šepetanje duše / Ana Marija Justin. – Celje : samozal., 1997

KOCEN, Marina-Nina

 

Ples želja / Marina Nina-Kocen. – Celje : samozal., 1995

 

KLOVAR, Danica

Strune ljubezni / Danica Klovar ; [spremna beseda Drago Medved]. – Celje : samozal., 1997

LIPNIK, Cilka

 

Aloja : (zbirka ezoteričnih črtic]. – [s.l.] : samozal., 1999. – (Zbirka Lipnik ; 2)

ISBN 961-6302-78-7

 

MEHLE-MAJERIČ, Virginija

V senci tvojih dreves / Virginija Mehle-Majerič. – Celje : samozal., 1998

 

PERLIČ, Zvonko

Ko so jablane vzcvetele… : (zbirka pesmi zgodnjega časa) / Zvonko Perlič. – Celje : samozal., 2001

 

ISBN 961-236-162-2

 

PETRIČ, Karl

Kompas usode : [roman] / Karl Petrič. – Žalec: samozal., 2002

 

ISBN 961-236-228-9

PEVEC, Zoran

Zapisi pozabljenih / Zoran Pevec. – V Ljubljani : Društvo za revitalizacijo literature, 1996

ISBN 961-6219-01-4

 

NOVAK, Marko, 1967-

Vsesledje / Marko Novak, Artur Štern in Zoran Pevec. – Celje : Fit media, 2000

ISBN 961-6283-05-7

  1. Štern, Artur
  2. Pevec, Zoran

 

POVŠE, Milka

Spomini / Milka Povše. – Orla vas : [samozal.], 2002

ŠTOLFA, Franc

 

Zdravnik in skladatelj dr. Anton Schwab : za 130. letnico rojstva / Franc Štolfa, Zvonka Zupanič Slavec. – V Ljubljani : Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, 1999

 

ISBN 961-6264-12-5

ZELINKA, Mira

 

Božična drevesa / Mira Zelinka ; ilustrirala Marjan Jemec-Božič. – Celje : Mohorjeva družba, 1992. – (zbirka Drobtinice ; 1)

 

ISBN 86-7577-080-4

ZELINKA, Mira

 

Zmešnjava v gozdu / Mira Zelinka ; ilustrirala Marjana Jemec Božič. – Celje : samozal., 2001

 

ISBN 961-236-128-2

ZUPANC, Branko

 

Sipine življenja / Branko Zupanc ; [ilustracije Monja Dernovšek]. – Celje : samozal., 2002

 

ISBN 961-236-189-4

 

NA KNJIŽNO RAZSTAVO

 

AVTORJEV CELJSKEGA LITERARNEGA DRUŠTVA,

 

KI BO V KNJIŽNICI ŠOLSKEGA CENTRA CELJE,

OD 15.04. DO 22.04.2002

 

KNJIGA/ JE KOT / SVETLOBA / V TEMI / V TEMI / SVETLOBA / PADA NANJO !!!"

 

VAS PRISRČNO VABIMO !!!

 GLAVNA STRAN



Datenschutzerklärung
Eigene Webseite von Beepworld
 
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!