2mesec

Povzetek in kazalo

Uvod

 Prvi mesec

 Drugi mesec

Tretji mesec

 Četrti mesec

 Peti mesec

 Šesti mesec

 Sedmi mesec

Osmi mesec

 Deveti mesec

 Deseti mesec

 Kontakt E-MAIL

Viri

 Priloga

 UDK LEKSIKON

GLAVNA STRAN

3.5 5. Delovni teden (01.10. - 05.10.2001)

V tem tednu sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva ter zaračunavanje zamudnine, vnos podatkov v SAOP in COBISS, opremljanje knjig (v tem tednu tudi aktivno ovijanje knjig s samolepilno folijo in varilnim strojem), svetovanje uporabnikom, spremljanje bibliopedagoške dejavnosti.

V tem tednu sem spoznal administrativni postopek evidentiranja računa dobavitelja, ki poteka na naslednji način:

  1. Z računa dobavitelja preberemo avtorja in / ali naslov dela ter število enot, ki jih je knjižnica od dobavitelja odkupila. Na računu vidimo na zgornjem desnem robu tudi interno številko računa, ki jih dodeli računovodstvo ustanove ŠCC.
    2.
  2. Odpremo program SAOP in dopolnimo polje o dobavitelju z interno številko računa: npr. N antika \ 1377. V polje "CENA" nato vpišemo ceno enote npr. 4.200.
  3. Preklopimo na program Cobiss / katalogizacija, da bi dopolnili podatke o ceni (podpolje 4) in interni številki računa (podpolje 7) v polju 996. Npr. podatek o ceni enote: SIT 4.200,00 (potrdimo z enter). Npr. podatek o interni številki računa napišemo tako: m1377/2001 (m pomeni interno šifro, da računalnik lahko sprejme te podatke, 1377 pomeni interno številko z računa in 2001 pomeni leto, kdaj je bil račun izstavljen). Podatke shranimo s kombinacijo tipk PF1 in KP7.
  4. Obrazec (račun) označimo z veliko črko "C" (pomeni vpisano v COBISS) in malo črko "r" (register).
  5. Iz pisarniške omare vzamemo fascikel (mapi) z dobavnicami in fascikel z računi za leto, v tem primeru 2001. Mapo "RAČUNI 2001" odpremo in na prvi strani zagledamo register prispelih računov, kamor vpišemo interno številko računa po datumu prihajanja. V register moramo vpisati kratico obliko enote (npr. uč. pomeni učbenik, br. pomeni brošura, ipd.) ter celokupni denarni znesek enote ali enot (v primeru, da jih je več).
  6. Račun in dobavnico spnemo in ju preluknjamo, nakar ju položimo na ustrezno mesto v fasciklu (v tem primeru ne velja razvrščanje po datumu prihoda, ampak upoštevamo zaporedno številko računa). Ko smo z delom zaključili spravimo mapi zopet v pisarniško omaro.

V tem tednu sem tudi sodeloval pri postavljanju razstavnih desk za razstavljanje plakatov, ki so jih naredili srednješolci (mladi raziskovalci) ŠCC. Vsebina razstave je bila posredovana v obliki besed, fotografij, papirnih okraskov in risbic. Povod te razstave je bil nagradni izlet najboljših raziskovalcev - srednješolcev. Srednješolci - raziskovalci so tako začeli svojo potovanje v Celju, nakar so bili v naslednjih krajih: Jesenice, Most na Soči, Pod skalo, Tolminska korita, Tolmin, Kobarid, Bovec, Trenta, Vršič, Kranjska Gora, Bled, Saviva, Bohinj, Bohinjska jezera in potovanje zaključili v Celju. Zahvaljujoč te razstave so lahko obiskovalci knjižnice, kot tudi zaposleni v ŠCC vsaj malo podoživeli naravne lepote naše dežele.

Referenčni pogovor s profesorjem fizike

Profesor fizike se je pozanimal, če bi lahko zanj poiskal nekaj fizikalnih tem za srednješolske raziskovalne naloge. Teme raziskovalnih nalog pa naj ne bi bile preveč klasično zastavljene. Kot pripomoček mi je dal knjigo znanega avstrijskega fizika Leopolda Mathelitscha z naslovom "NARAVA IN FIZIKA"(npr. tema: "Zakaj oblaki ne padejo z neba?" ali "Zakaj ptice letijo v formaciji?, ipd.).

Lotil sem se poizvedbe na internetu:

Teme za RAZISKOVALNE NALOGE (na internetu)

  1. korak: gremo na URL - http://www.yahoo.com
  2. korak: v iskalno polje napišemo iskalno zahtevo - npr. +physik +experimente

3. korak: izberemo ustrezne hiperpovezave:

  • možen izbor URL (Uniform Resource Locator oz. enotni naslov vira / spletni nalov):
  1. http://won.mayn.de/mim-physik/experi.html !!!
  2. http://www.jgiesen.de/Divers/Experimente/Spielzeug.html !!!
  3. http://www.physikmachtspass.de/experimente.html !!!
  4. http://idw-online.de/public/pmid-38502/zeige_pm.html !
  5. http://www.uni-rostock.de
  6. http://didaktik.physik.uni-wuerzburg.de/~pkrahmer/home/experi.html !!
  7. http://www.physik.uni-muenchen.de
  8. http://www.tv-berlin.de/stt/ExtProjekte/Proj_FB04_no_005.html !

Konkretne teme

1. Oscilografska meritev recitiranja dveh Prešernovih pesmi (npr. Zdravljica in V spomin Matije Čopa).

  1. Čarovniški poskusi iz fizikalnega vidika npr. optične prevare.
    2.
  2. Merjenje padavin v okolici Celja (na mikroskali: razdalja 20m)!?
  3. Ali so bile v obdobju "BAROKA" fizikalne formule daljše oziroma bolj zapletene kot so bile v obdobju 1900 - 2001?
  4. Ali je mavrica v pomladanskem času večja kot sredi poletja?
  5. Kdo porabi več kinetične energije - košarkar ali nogometaš?
    6.
  6. Fizika je zanimiva, a jedrske fizike ne maram (mnenjska raziskava dijakov na ŠCC).
  7. V knjižnico hodijo predvsem dijaki, ki porabijo malo kinetične energije (mnenjska raziskava dijakov na ŠCC).
  8. Športniki ne znajo potegniti ravne črte (odstopanja: primerjava med zelo športnimi in manj športnimi dijaki / - notranja napetost).
  9. Ljudje, ki mnogo govorijo - malo naredijo (fizikalni vidik)?

Profesor je bil zelo zadovoljen, tako da je bil referenčni proces uspešno zaključen.

V petek, dne 05.10.2001, je bil pri nas v knjižnici na službenem obisku mag. Aleš Bošnjak iz IZUM-a v Mariboru. Mag. Aleš Bošnjak ima pomembno nalogo, da nadzoruje, izboljša in popravlja delovanje programa COBISS / katalogizacija ter COBISS / izposoja za različne evidenčne in analitične potrebe knjižnic.

  1. Pokazal nam je ukaze, kako v programu COBISS / katlogizacija priklicati določene podatke o stanju zaloge knjižnice (npr. o ceni, o številu izvodov monografskih in serijskih publikacij za determinirano obdobje, ipd.).
  2. V programu COBISS / izposoja bi želeli delati s statističnim programom, ki bi nam lahko priklical podatke o izposojenem in vrnjenem gradivu za posamezne dni in da bi nam omogočal tudi statistično obdelavo. Mag. Aleš Bošnjak nam je obljubil, da nam bo posredoval ustrezne informacije.

 

3.6 6. delovni teden (08.10. - 12.10.2001)

 

V tem tednu sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva ter zaračunavanje zamudnine, vnos podatkov v SAOP in COBISS, opremljanje knjig (v tem tednu tudi aktivno ovijanje knjig s samolepilno folijo in varilnim strojem), svetovanje uporabnikom, spremljanje bibliopedagoške dejavnosti in evidentiranje računa dobavitelja.

 

V tem tednu sem tudi popravljal knjige, od katerih so posamezne strani bile odtrgane oziroma odlepljene. V ta namen sem uporabljal samolepilni trak znamke FILMOPLAST ®P 90. Sicer sem se v tem tednu zelo intenzivno posvetil urejevanju knjig na policah (jih zlagal enotno ter nekatere knjige ponovno ovijal z varilnim strojem.

Na novo sem spoznal postopek tiskanja besedil za izpis o izposojenem gradivu določenega uporabnika iz programa COBISS / izposoja, ki poteka na naslednji način:

  • Z miško odpremo opcijo "DATOTEKA", nakar izberemo vrstico "NASTAVITEV TISKALNIKA. Določimo znamko tiskalnika (v tem primeru je to tiskalnik znamke HP Laser Yet \\\na\\KNJsrv\hp\j6 ), nakar še pritisnemo kombinacijo tipk PF4 in KP,!
  • Tiskalnik moramo nastaviti tudi ukazom SET UP (to je ukaz za nastavljanje parametrov, ki vplivajo na delovanje programa COBISS / izposoja) in izberemo opcijo "PRINTER", nakar določimo vrsto tiskalnika (v tem primeru izberemo termalni - 17 Ther. line printer C1250).

 

Poizvedba za profesorja kemije

 

Profesor kemije me je zaprosil, da bi mu poiskal, v katerih knjižnici imajo knjigo z naslovom "FUNDAMENTALS OF ENZYMOLOGY". Takoj sem se lotil iskanja in postopek je bil naslednji:

  1. Najprej sem iskal v bazi podatkov knjižnice ŠCC, nakar sem še pogledal v bazo podatkov Osrednje knjižnice v Celju (v obeh primerih sem dobil nič zadetkov).
    2.
  2. Poizvedbo sem nadaljeval na vzajemni bazi podatkov COBIB in dobil dva zadetka. S pomočjo opcije "ZALOGA PO KNJIŽNICAH" sem ugotovil število izvodov, signaturo izvodov in inventarno številko izvodov.
  3. Poizvedbo sem natisnil na list papirja, nakar sem profesorju dal rezultate na vpogled.

 

 

Knjižnica ŠCC kot zakladnica srednješolskih raziskovalnih nalog

 

Knjižnica ŠCC slovi tudi po kvantiteti in kvaliteti vzorno izdelanih srednješolskih raziskovalnih nalog. Tematike teh nalog se raztezajo od družboslovnih / humanističnih (sociologija, psihologija, bibliotekarstvo, jezikoslovje, itd.) znanosti pa tja do naravoslovnih znanosti (fizika, matematika, kemija, itd.) / aplikativnih ved (medicina, strojništvo, elektrotehnika, itd).

Naj kot zanimivost navedem nekaj podatkov o številu in tematiki raziskovalnih nalog (RN) na ŠCC v obdobju od 1983 do 1998.7

  • Začetki po številu RN so bili zelo skromni in so izključno obravnavali naravoslovne tematike (1983 - 2 RN, 1984 - 2 RN, 1985 - 3 RN, 1986 - 3 RN, 1987 - 2 RN, 1988 - 4 RN, 1989 - 1 RN, 1990 - 3 RN, 1991 - 2 RN).
  • Produkcija RN se je nato postopoma izmenično večala / manjšala in dosegla svoj vrh v letih 1992 / 1993 (1992 - 22 izdelanih RN na področju računalništva, biologije, ekologije, gradbeništva, kemije, fizike, matematike, medicine, sociologije, ekonomije, psihologije, kriminalogije, slovenščine - literature / jezikoslovja, didaktike). V tem letu lahko opazimo trend interdisciplinarnosti, kar v predhodnih letih ni bilo izraženo.
  • V letu 1993 je bilo izdelanih 28 RN (tematike so bile glasba, elektrotehnika, računalništvo, etnologija, biologija, planinstvo, ekologija, zgodovina, biomedicina, raziskave javnega mnenja - sociologija, biomedicina, prehrana, droge, gozdarstvo, kemija, fizika).
  • V letih 1994 je število RN zopet postopoma pojemalo (1994 - 13 RN, 1995 - 11 RN, 1996 - 9 RN, 1997 - 5 RN, 1998 - 8 RN). Ko sem gledal po online katalogu COBISS / OPAC na bazi podatkov knjižnice ŠCC sem videl, da je bilo 1999 leta izdelanih 8 RN (tematike so bile strojništvo, naša citirana RN, etnologija, fizika, avtomobilizem in kemija), se pravi bolj naravoslovno obarvano.
  • Število raziskovalnih nalog je spet narastlo v letu 2000 (17 RN - tematike so bile prehrana, energetika, zgodovina, šport, psihologija, fizika, jezikoslovje, elektrotehnika, ergonomija, strojništvo, kemija, ples, matematika, računalništvo, sociologija in prehrana).
  • Z obzirom, da je dosedaj v letošnjem letu 2001 bilo izdelanih zgolj 10 RN, morda v prihodnjem letu lahko pričakujemo pravo ekspanzijo RN iz različnih vej znanosti in aplikacij.
    •
  • Po podatkih iz naše citirane RN, ki je bila izdelana na ŠCC v letu 1999 so srednješolci ŠCC najbolj marljivi raziskovalci v celjski občini, saj je bilo v obdobju od 1978 - 1998 izdelanih 355 RN, medtem ko so največji konkurenti iz I. gimnazije izdelali zgolj 192 RN Gimnazija Celje Center 149 RN. Izdelane RN po drugih srednjih šolah v Celju so v primerjavi s ŠCC prava redkost.

 

    1. 7. delovni teden (15.10. - 19.10.2001)

 

V tem tednu sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva ter zaračunavanje zamudnine, vnos podatkov v SAOP in COBISS, opremljanje knjig (v tem tednu tudi aktivno ovijanje knjig s samolepilno folijo in varilnim strojem), svetovanje uporabnikom, spremljanje bibliopedagoške dejavnosti in evidentiranje računa dobavitelja.

V tem tednu nisem spoznal nobenih novih knjižničarskih del.

 

Poizvedba za profesorico slovenščine

 

Profesorica slovenščine me je poklicala po telefonu in me prosila, če bi lahko zanjo poiskal vsa Toporišičeva dela, ki jih premore naša knjižnica, nakar bi se zmenila za določena dela, ki jih še nima in ki jih nujno potrebuje.

 

Poizvedbo sem izvedel v programu SAOP in v COBISS / OPAC katalogu, nakar sem dal vse zadetke iztiskati.

Čez približno eno uro me je ponovno poklicala, nakar sem ji prebral Toporišičeva dela, ki so bila na seznamu. Izrazila je željo za naslednjimi njegovimi deli:

  1. TOPORIŠIČ, Jože z naslovom Nova slovenska skladnja iz leta 1982.
    2.
  2. " " z naslovom Jezikovne razprave iz leta 1982.
  3. " " z naslovom Portreti, razgledi, presoje iz leta 1987.
  4. " " z naslovom Slovenska slovnica (4. prenovljena in razširjena izdaja) iz leta 2000.

Gradiva sem poiskal na knjižnih policah, nakar sem jih izposodil dijakinji, katero je poslala profesorica. To je bil zgleden primer za telefoničen referenčni pogovor med profesorjem in bibliotekarjem.

 

Pregled pripravniških nalog (načrt) v šolski knjižnici

 

Po zakonu o financiranju in predpisih o osnovnih in srednjih šolah (ZOFVI) mora bibliotekar pripravnik s pomočjo delovnega načrta spoznati različne oblike in naloge iz knjižničarske prakse. Zaradi boljšega vpogleda naj navedem obveznosti bibliotekarja pripravnika:

  1. Cilj je spoznati šolo, njene delavce in njeno specifiko oziroma kulturo. Poti za uresničitev ciljev so naslednje:
  1. Ogled šole - ta del načrta je bil uresničen že na samem začetku moje pripravniške dobe.
  2. Obisk strokovnih služb - spoznal sem tudi različne strokovne službe na naši šoli (npr. tajništvo, računovodstvo).
  3. Obisk oddelka za izobraževanje odraslih - še moram uresničiti.
  4. Obisk drugih oddelkov - bil sem na petdnevnem začetnem tečaju iz katalogizacije v IZUM-u v Mariboru.

Izvajalci oziroma sodelujoči so ravnatelj, pomočniki, mentor, strokovni delavci, vodja izobraževanja odraslih.

 

2.) Spoznati oblike dela z uporabniki in usposobiti za različne oblike dela z njimi. Cilj se uresničuje s pomočjo naslednjih orodij:

  1. sodelovanje pri izvajanju različnih oblik dela z uporabniki:
  • izposoja knjižničnega gradiva (že opravljam to delo).
  • vodenje knjižničarskega krožka (še nisem uresničil, a po besedah moje mentorice to niti ni obvezno).
    •
  • priprava razstav (pomagal sem pri pripravi razstave o nagradnem izletu najboljših srednješolcev - raziskovalcev).
  • seznanje dijakov z novostmi v knjižnici (tudi to sem do sedaj v moji pripravniški dobi že izvajal).
  • organiziranje kulturnih dogodkov (še nameravam uresničiti).
  • sodelovanje pri organizaciji kulturnih, naravoslovnih, športnih dni in informativnega dneva (še bom uresničil).

Izvajalci oziroma sodelujoči so mentor, profesorji, dijaki, avtorji in zunanji sodelavci.

 

  1. Spoznati knjižnično informacijski sistem in znotraj vlogo različnih tipov knjižnic (nacionalka, specialne, splošnoizobraževalne), spoznati predvsem matično splošno knjižnico in njeno vlogo oziroma naloge). Načrt pripravništva predvideva v zvezi s tem naslednje:
  • obisk osrednje matične splošne knjižnice (sem že uresničil).
  • obisk nacionalne knjižnice in drugih knjižnic (sem že uresničil v obdobju mojega univerzitetnega študija in pri strokovnih izletih Zveze Društev Bibliotekarjev Slovenije (ZBDS).

Izvajalci oziroma sodelujoči so mentor, knjižničar splošne knjižnice, knjižničarji drugih vrst knjižnic.

 

4.) Seznanitev s svetovalno službo zavoda za šolstvo in šport in matično službo v NUK-u.

  • srečanje na študijskih skupinah (nameravam iti na seminar o načrtovanju sodobne šolske knjižnice, kjer bom te elemente spoznal). Izvajalci oziroma sodelujoči so mentor, svetovalka zavoda Republike Slovenije za šolstvo in svetovalec za šolske knjižnice v NUK-u.

5.) Sodelovanje s pedagoškimi in strokovnimi sodelavci šole ter s starši. V ta namen naj bi pripravil bibliopedagoške ure (še bom uresničil), sodelovanje ob izposoji (že uresničeno), na konferencah, a glede roditeljskih sestankov nimam obveze.

Izvajalci oziroma sodelujoči so mentor, profesorji, ravnatelj, pomočniki in razredniki.

 

6.) Spoznavanje dijakov ob hospitacijah, kar sem že uresničil pri svetovanju uporabnikov ob izposoji, a še bom pri bibliopedagoških urah in morda celo pri vodenju krožka (ni obvezen element). Sodelujoči so mentor, profesorji in dijaki.

 

7.) Seznanjanje z različnimi metodami in oblikami vzgojno-izobraževalnega dela v šolski knjižnici. Sredstva za dosego cilja so naslednja:

  • hospitacije pri bibliopedagoških urah in drugih predmetih (sem že izvajal in sicer 21.09.2001, 26.09.2001, 27.09.2001, 28.09.2001, 1.10.2001, 5.10.2001, 11.10.2001, 19.10.2001 in 22.10.2001.
  • izvajanje bibliopedagoških ur (še nisem izvajal).

Izvajalci oziroma sodelujoči so profesorji, mentor in dijaki.

8.) Glede posredovanja knjižnično informacijskih znanj v kurikulum šole so zastavljene naslednje poti za dosego cilja:

  • izdelava priprave za bibliopedagoške ure z upoštevanjem nacionalnega kurikuluma (še nisem spoznal).
  • zastavljanje primernih ciljev glede na zmožnosti in sposobnosti dijakov (še nisem praktično izvedel).
  • znanje o ustrezni izbiri oblik in metod dela pri vodenju razreda (npr. metoda igre, individualno delo v parih in skupinsko delo) ni še praktično udejanjeno.
    •
  • znanje o izbiri ustreznega didaktičnega materiala prav tako še ni bilo v praksi uresničeno.

Izvajalci oziroma sodelujoči so pripravnik, mentor, slavist in ravnatelj.

 

9.) Poglabljanje in širitev znanj na interno strokovnem področju za strokovni izpit se doseže s pomočjo samostojnega dela (od manj zahtevnih opravil k zahtevnejšim) pri obdelavi gradiva in izposoji (obdelavo gradiva sem do sedaj le pasivno izvajal, a delo pri izposoji že poteka aktivno). Do sedaj tudi še nisem praktično spoznal postopek medbibliotečne izposoje s pomočjo naročilnice po pošti, po faksu, po elektronski pošti in niti neposredno s pomočjo programske opreme.

Izvajalci oziroma sodelujoči pri pridobivanju teh strokovnih znanj so mentor, profesorji in pripravnik.

 

10.) Seznanitev s predpisi in z zakonodajo s področja šolstva ter bibliotekarstva kot priprava na strokovni izpit:

  • seznanitev z zakonodajo s področja šolstva (izposodil sem si že ustrezno literaturo).
  • seznanitev z zakonodajo s področja knjižničarstva (moram obnoviti pridobljenih znanj iz univerzitetnega študija bibliotekarstva).
  • seznanitev s predpisi o pripravništvu (sem se že seznanil).
  • seznanitev glede pravilnika o šolskem redu (sem ga že pregledal).
  • seznanitev z zakonodajo s področja organizacije in financiranja vzgoje in izobraževanja (sem le globalno spoznal).
  • seznanitev s kolektivno pogodbo (postopoma spoznavam).
  • seznanitev s pravilniki ter normativi in standardi v srednjem šolstvu (si moram še priskrbeti ustrezno literaturo, a deloma bom te elemente spoznal na seminarjih).
  • seznanitev s predpisi o otrokovih in človekovih pravicah (podrobneje še nisem spoznal te predpise).

Sodelujoči pri tem procesu spoznavanja so mentor, profesorji, pripravnik, slavist, ravnatelj, pomočniki in predavatelji na seminarjih.

 

11.) Poglabljanje in širitev znanja s področja bibliotekarske stroke, računalništva, komunikacij, multimedij, ipd. Za tovrstno poglabljanje znanja predvideva pripravniški načrt naslednja orodja za dosego cilja:

  • seminarji s področja organizacije in delovanja knjižnic in knjižnično informacijskih sistemov (npr. posvetovanja društva bibliotekarjev Slovenije, itd.).
  • seminarji o obdelavi knjižničnega gradiva (kot že omenjeno sem bil septembra v IZUM-u na začetnem tečaju iz katalogizacije).
  • seminarji o upravljanju knjižničnih zbirk.
    •
  • seminarji o informacijskih virih (ta znanja sem deloma spoznaval že v obdobju študija).
  • seminarji s področja računalniške in komunikacijske tehnologije.
  • seminarji s področja uporabe multimedije.
  • obiski knjigarn in knjižnih sejmov.

Izvajalci oziroma sodelujoči so mentor, predavatelj na seminarjih in zunanji sodelavci.

12.) Poglabljanje in širitev znanj za pripravo na strokovni izpit bo uresničeno bolj na koncu pripravniške dobe z udeležbo na pripravniške seminarje (ni več aktualno). Izvajalci oziroma sodelujoči bodo pripravnik, mentor in uporabniki.

13.) Obvladanje referenčnega procesa. Načrt pripravništva v tem pogledu določa naslednje elemente:

  • izvajanje referenčne dejavnosti (individualni pristop v metodi dela z uporabnikom / že izvajam).
  • opravljanje referenčne službe (že izvajam).
  • z referenčnim pogovorom skuša rešiti uporabnikov problem in zadovoljiti njegovo informacijsko potrebo (že izvajam).

Izvajalci oziroma sodelujoči so mentor, pripravnik in uporabniki.

 

14.) Strokovni izpit se mora po poteku pripravniške dobe opraviti (približno po 10 ali 12 mesecih). Izvajalci oziroma sodelujoči pri opravljanju strokovnega izpita so pripravnik in komisija za strokovne izpite.

 

Literatura za strokovni izpit:

 

AMBROŽIČ, M.: Bibliotekarski strokovni izpiti 1998. Ljubljana, NUK, januar 1998.

AMBROŽIČ, M.: Kaj je in (predvsem) kaj ni bibliotekarski strokovni izpit. Knjižničarske novice 8(1998)3-4. Priloga 1-8.

VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO delo v šolski knjižnici srednje šole. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana, 1995.

 

BAHOVEC, I. in drugi: Ustava in šolski zakoni. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1993.

PRAVILNIKI ter normativi in standardi v srednjem šolstvu. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1995.

PRAVILNIK o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Uradni list RS št. 30/96.

 

ŠOLSKA zakonodaja. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport, 1996.

URBANIJA, J.: Sodobna organiziranost bibliotekarstva (neobjavljeno gradivo) (gradivo s predavanj). Ljubljana, FF, Oddelek za bibliotekarstvo, 1997.

USTAVA Republike Slovenije. Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije, 1993.

ZAKON o delovnih razmerih Uradni list RS št. 14/90, 5/91, 10/91,17/91-I, 29/92, 13/93, 71/93, 2/94, 19/94, 38/94, 29/95: člen 19.

ZAKON o knjižničarstvu. V: Knjižnica 27(1983)1-4. Str. 122-133.

ZAKON o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1996.

 

ZAKON o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Uradni list RS 4/91, 10/91, 17/91, 13/93, 66/93: člen 75.

 

Nekaj besed o digitalnih knjižnicah

 

V Radencih, od 10. - 12.10.2001 je bilo strokovno posvetovanje ZBDS (sekcija za šolske knjižnice) o digitalnih knjižnicah. Imel sem srečo, da mi je mentorica priskrbela pomembno gradivo o tem posvetovanju, v katerem je bil zelo zanimiv prispevek, ki je opisoval nekaj primerov tako domačih, kot tudi tujih digitalnih knjižnic. Avtorici Zdenka Verlič in Franceska Žumer sta v svojem prispevku z naslovom "Digitalne knjižnice doma in po svetu" tudi nakazovali na možnosti uporabe digitalnih knjižnic v izobraževalne namene. Naj v svojem dnevniku predstavim nekaj zgledov teh digitalnih knjižnic, ki so že od 20. avgusta 2001 dostopni na spletu:

  1. Spletni naslov za slovensko književnost

    2. http://www.ijs.si/lit

    Projekt Slovenska književnost je nastal leta 1995 (avtor je Miran Hladnik). Ta virtualna knjižnica (digitalna knjižnica) vsebuje delna in polna besedila strokovnih slavističnih revij, zbirko slovenskih leposlovnih besedil in povezave z drugimi sorodnimi virtualnimi knjižnicami (VK).
  2. Spletni naslov za pesnika Franceta Prešerna

    3. http://www.preseren.net

    Na tej strani so nam v digitalni obliki dosegljivi biografski podatki in poezija našega največjega pesnika Franceta Prešerna !!! To stran sem si že ogledal in Vam povem, da je ČUDOVITA !!!

  3. Spletni naslov za VK ŠOLA JE NORA

    4. http://www.solajenora.krneki.org/

    Ta stran je sicer bolj namenjena šolarjem in dijakom, vendar pa vsebuje tudi književnost.

  4. Spletni naslov za Slovensko izobraževalno omrežje
    5.

    http://www.educa.fmf.uni-lj.si/sio/

    Slovensko izobraževalno omrežje (SIO) je centralni nacionalni projekt, ki deluje že od 1995 leta pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport. Njegov poglavitni namen je v tem, da med seboj poveže strežnike z izobraževalnimi vsebinami.

    5.) Spletni naslov za Colorado Digitization Project

    http://coloradodigital.coalliance.org/

    Na tej strani si lahko ogledamo različne tematike digitaliziranih knjižničnih enot (zgodovinske, vladne, kulturne in znanstvene vsebine iz Koloradske kulturne dediščine).
  5. Spletni naslov za knjižni panj

    6. http://www.bookhive.org/

    Na tej strani najdemo različne predstavitve priporočenih otroških knjig od 2 do 12 let starosti.

  6. Spletni naslov za projekt "Strašna knjižnica"!!!

 

http://www.awesomelibrary.org/

Dosegljivi izredno kvalitetni informacijski viri tako za otroke in odrasle.

8.) Spletni naslov za projekt PERSEUS

http://www.perseus.tufts.edu/

To je virtualna knjižnica za humanistične vede, ki pravzaprav šele nastaja.

 

9.) Spletni naslov Petra Milburyja

http://www.school-libraries.net/

To je zbirka različnih spletnih strani tako za šolarje, kot tudi za bibliotekarje in učitelje, kjer najdemo lahko tudi kaj s področja književnosti.

10.) Spletni naslov projekta Virtualna šolska knjižnica !!!

 

http://www.virtuallrc.com/

Ta spletna stran še ni bila docela pregledana.  

Avtorici prispevka sta ob konkretnih primerih ugotovili, da ima uporaba digitalne knjižnice številne prednosti za vse subjekte, ki so vključeni v projekt (večja dostopnost do dokumentov, večja izrazna možnost pri ustvarjanju in prezentaciji izdelkov, v ponudbi informacij lahko sodeluje vsakdo, hitrejši dostop do dokumentov, prijaznost do uporabnikov, itd.). Avtorici pa kljub temu opozarjata na določene ovire pri uporabi digitalnih knjižnic, ki otežkočajo ali celo onemogočajo dostop do njih ter s tem znižujejo nivo uporabnosti dobljenih informacij (npr. neprimerna informacijska in komunikacjska tehnologija, nepoznavanje programskih orodij za oblikovanje dokumenta in njegovo vključevanje v digitalno knjižnico, zaenkrat še ne obstaja povsem zanesljiv mehanizem za prepoznavanje kvalitetnih in zanesljivih informacij, itd.).

Tudi knjižnica ŠCC se v prihodnje namerava predstaviti na spletu ter se spogledovati z izredno veličastnim in pomembnim projektom digitalne knjižnice. Že navedeni spletni naslovi nekaterih digitalnih knjižnic doma in po svetu so po mojem mnenju izredno pomembne informacije, ki se jih izplača koristiti.

 

 

3.8 8. delovni teden (22.10. - 26.10.2001)

 

V tem tednu sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva ter zaračunavanje zamudnine, vnos podatkov v program SAOP in v program COBISS / katalogizacija, opremljanje knjig, svetovanje uporabnikom, spremljanje bibliopedagoške dejavnosti in evidentiranje računa dobavitelja.

Spoznal sem tudi nekaj novih knjižničarskih vedenj:

  • vnos novih knjig, od katerih je knjižnica dobila račun dobavitelja v program COBISS / katalogizacija. Kodo mednarodne številke knjige (ISBN, če jo knjiga ima, sicer iščemo po avtorju, naslovu in letnici izida) preskeniramo v program COBISS / katalogizacija, nakar pritisnemo tipko enter. V spodnjem direktoriju se prikaže napis: local --> 0 hits, kar pomeni, da knjiga še ni v lokalni bazi podatkov vnešena. Z miško kliknemo na ikono HOST (ali pa napišemo ukaz host) in dobimo npr. zapis: host --> 1 hits, kar pomeni, da obstaja zapis v vzajemni bazi podatkov, nakar pritisnemo tipko enter in dobimo masko menijskega načina dela. S kombinacijo tipk PF1 in enter pridemo v zapis, pri čemer si najprej ogledamo blok 0XX (blok podatkov za identifikacijo). Pogledamo si polje 001 (uvodnik zapisa), nakar želimo ugotoviti, če imajo podpolja ustrezne oznake. V primeru, ko imamo opraviti z novim zapisom, moramo zbrisati npr. kodo p (popravljeni zapis) in jo nadomestiti s kodo c (novi zapis) in jo potrditi z ukazom enter. S kombinacijo tipk PF1 / enter zopet skočimo v osnovno masko menujskega načina dela, nakar se s kursorjem prestavimo na polje 996. S kombinacijo tipk PF1 / enter zopet preidemo v zapis in to na lokacijo polja 996. Vtipkamo signaturo, tekočo inventarno številko, aktualni datum inventarizacije, inventarno opombo (npr. knjiga = knj.), način nabave (npr. nakup = a), dobavitelja in nenazadnje še vnesemo interno številko računa ter ceno, ki je na računu dobavitelja zapisana. S kombinacijo tipk PF1 / enter zapustimo zapis, nakar s kombinacijo tipk PF1 / KP7 shranimo zapis (ali z ukazom do: save).

 

  • primer vnosa podatkov za priročnik (priložen CD-ROM) in turističnega vodiča (priložen zemljevid) v program COBISS / katalogizacija: v tem tednu sem v program COBISS / Katalogizacijo najprej vnesel priročnik s CD-ROM(-om). Potek vnosa podatkov je podoben maloprej opisanemu, le s to razliko, da moramo kreirati novo polje 996 (s tipko F9 zbrišemo polje 996, nakar s kombinacijo tipk PF1 / F9, prekopiramo polje 996 dvakrat), da lahko vnesemo v podpolje signature podatek, da imamo priloženo še CD-ROM enoto . Zapis signature izgleda tako: lK/ufotografija/aINTIHAR M./5O fotografiji …/xknj.

Šifrant "x" nam pove, da glavnemu gradivu še sledi druga enota in povrhu tega nas opozori na dejstvo, da lahko izposojamo takšno gradivo v kombinaciji (knjiga in CD-ROM skupaj) ali pa posamično. Tako knjiga, kot tudi CD-ROM sta posebej opremljena z žigom lastništva, z BIB nalepko in z nalepkami črtnih kod (imata tudi različni inventarni številki). V programu SAOP pa moramo za tovrstne enote dodati še geslo (npr. CD) in sprementi kodo v podpolju vrsto medija, kajti CD-ROM ne spada v kategorijo papirnatih medijev.

Podoben primer je bil primer vnosa turističnega vodiča z zemljevidom. Razlika je le v tem, da v podpolje signature namesto xknj. vpišemo xzvd. (kar pomeni, da je vodiču priložen še zemljevid).

 

- spoznal sem nekaj novih ukazov:

  1. Kako izvemo, koliko knjig ima določen uporabnik izposojenih? Na to vprašanje lahko odgovorimo s kombinacijo tipk PF1 / KP3!
  2. Na kakšen način lahko ugotovimo, kolikokrat je določen uporabnik obiskal knjižnico? To izvemo s pomočjo ukaza KP,!
    3.
  3. Izpis teh podatkov aktiviramo s pomočjo kombinacije tipk PF4 / KP, (moramo nastaviti tiskalnik 17 TH. PRINTER).
  • hospitacija pri bibliopedagoški uri v računalniški učilnici.

Tokrat sem prvič prisostvoval bibliopedagoški uri v računalniški učilnici, kjer so se lahko dijaki preizkušali pri reševanju različnih informacijskih problemov. Prostor je rahlo zatemnjen in usklajen s svetlobo, ki jih oddajajo računalniški zasloni. Računalniki so razporejeni v obliki črke U, kar povečuje efektivnost skupinskega dela (računalnikov je 18, podjetje Gorenje Point - DTK computer). V računalniški učilnici je tudi sodobni grafoskop oziroma projektor znamke Info Focus POWER VIEW, ki služi za prenos ekranske slike na platno, kar zelo olajša delo tako predavatelja, kot tudi razumevanje dijakov.

 

Kolegica bibliotekarka je skrbno pripravila gradivo, kajti vsem dijakom je razdelila liste z nalogami za iskanje po računalniškem katalogu www - vezije COBISS / OPAC. Zastavljene naloge so bile različne, ki jih bom zaradi večje nazornosti okvirno povzel:

  1. Kdo je napisal knjigo "ŽIVLJENJE VELIKIH RIMLJANOV" v slovenskem jeziku in katera zbirka je? Dijaki so dobili navodilo, da morajo najprej vtipkati naslov, nakar določiti monografske publikacije in jezik publikacije, ki je v tem primeru bil slovenski.
  2. Katera založba je izdala knjigo "VSE STRANI SVETA"?

    3. Dijaki so morali vtipkati naslov, nakar so v listkovnem formatu zapisa poiskali območje založništva.
  3. Koliko strani ima knjiga "VELIKI DIRKALNI LEKSIKON FORMULE 1"? Naloga je bila podobno zastavljena, le s to razliko, da so tokrat dijaki poiskali podatek o fizičnem obsegu publikacije.
  4. Kdo je prevedel knjigo "ATLAS VESOLJA" iz leta 1995? V tem primeru so dijaki vtipkali naslov publikacije in pod opcijo leto izdaje še leto izdaje publikacije, nakar so v območju navedbe naslova in odgovornosti dobili podatek o prevajalcu.
  5. Poiščite vse knjige, ki so izšle v zbirki "DOSJEJI X"?! Ta naloga je bila nekoliko drugače zastavljena, kajti tokrat so dijaki morali rešiti informacijski problem s pomočjo ključnih besed.
    6.
  6. Ugotovite kako pogosto izhajajo serijske publikacije "MOJ MIKRO, ŠOLSKI RAZGLEDI, JEZIK IN SLOVSTVO"? V tej nalogi so morali dijaki spremeniti opcijo monografske publikacije v serijske publikacije, nakar so vtipkali naslov in si v zapisu ogledali ali je revija tednik, 14 dnevnik ali pa mesečnik?
  7. Poišči tri članke na temo droge, ki so izšli v letu 2001? V tej nalogi so dijaki iskali po člankih, po ključni besedi droge in po letnici izida.
  8. Kje v knjižnici šolskega centra Celje (ŠCC) leži Enciklopedija psov? V tej nalogi so dijaki najprej poiskali, kje se publikacija nahaja, nakar jih je predavateljica poučila, na kakšen način si lahko preko tega online www - verzijo kataloga rezervirajo določeno knjigo.
  9. Poiščite knjigo "BOKS" in iz signature razberite kje knjiga v knjižnici ŠCC stoji? Naloga je bila podobno zastavljena kot predhodna.
  10. Avtor knjige je "MARK WENCIL" in se nahaja v osrednji knjižnici Celje (OKC), poiščite kakšen je naslov te knjige? Pri tej nalogi so dijaki spremenili tip knjižnice, kajti OKC spada v karegorijo splošnoizobraževalnih knjižnic, nakar so v seznamu izbrali opcijo OKC. Pri tej nalogi so dijaki lahko spoznali, da je gradivo v OKC-eju drugače postavljeno kot v knjižnici ŠCC, namreč po vrstnem redu.

ZAKLJUČEK URE: predavateljica in dijaki so poskušali skupno obnoviti vse tisto, česar so se naučili pri ogledu knjižnice in pri iskalnih vajah na računalnikih. Čisto na koncu so dijaki še evalvirali bibliopedagoško uro s precej ugodno oceno.

 

Vrhunski slovenski bibliotekarki Silva Novljan in Majda Steinbuch sta sestavili učni načrt za srednje šole z naslovom "KNJIŽNIČNA INFORMACIJSKA ZNANJA (KIZ)"! V vsebino načrta sta navedli naslednja poglavja: opredelitev KIZ, splošne cilje KIZ, operativne cilje in vsebine, didaktična priporočila, preverjanje in ocenjevanje znanja, izvedbene normative, materialne in kadrovske pogoje ter v prilogo še uvrstili pogoje za izvedbo učnega načrta.

  • Opredelitev KIZ : KIZ po njunem mnenju zajemajo vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice in njenih dosegljivih virov informacij. Informacijska pismenost (IP) je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov, kajti pomeni razširjen koncept tradicionalne pismenosti. IP se veže na uporabo kateregakoli sistema znakov in vključuje razumevanje in ustvarjalno rabo informacij, posredovanih tudi s sodobno tehnologijo (npr. računalniki). Učni načrt šole se uresničuje s pomočjo knjižnice, namreč knjižnica omogoča udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa dostop do številnih informacij in jih povrhu tega tudi oskrbuje s knjižničnim gradivom. Dijaki v srednji šoli naj bi nadgrajevali KIZ, pridobljena že v osnovni šoli, kar naj bi uresničeval bibliotekar.
  • Splošni cilji KIZ: Dijaki v procesu informacijskega opismenjevanja (IO) razvijajo in spoznavajo različne spretnosti iskanja, vrednotenja in uporabe informacij. Tako dijaki razvijajo pri pouku obveznih izobraževalnih vsebin in pri interesnih dejavnostih naslednje elemente:
  1. sposobnosti za branje, pisanje, poslušanje, govor, opazovanje in risanje.
  2. kognitivne strategije za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in področjih.
  3. sposobnosti za učinkovito reševanje problemov, od zavedanja problema in analiziranja.
    4.
  4. informacijske potrebe in oblikovanje vprašanja preko določitve lokacije informacij, izbora informacij, njihove uporabe, do komuniciranja in ovrednotenja.

 

Po drugi strani pa dijaki spoznavajo sistematiko in funkcionalnost glede poprej omenjenih tem:

  1. lokacije informacij.
  2. informacijske vire za splošno, specialno in tekoče informiranje (npr. referenčno literatura).
  3. tiskane in netiskane vire.
  4. uporabnost informacijske tehnologije.

Dijak s tem procesom prepozna potrebo in jo opredeli, zna uporabljati različne vire in strategije informacijskega poizvedovanja, zna ovrednotiti informacije, jih zna uporabljati in nenazadnje nauči se uporabljati ustrezne elemente za ocenjevanje raziskovalnega dela (npr. izdelava raziskovalne naloge).

 

  • Operativni cilji in vsebine: Dijaki spoznavajo možnosti tekočega informiranja o publikacijah in lokacije kot vire informacij (založbe, knjižni sejmi, knjigarne, katalogi, vrste knjižnic, bibliografije, tematske poizvedbe, klasifikacija gradiva, arhivi, statistični uradi, muzejske zbirke, itd.). Pri naslednjem koraku dijaki spoznavajo opredeljenost informacije (npr. postane samostojen uporabnik različnih katalogov, uporaba indeksov, uporablja domače in tuje zbirke podatkov, zna uporabljati različne vrste bibliografij, spoznava uradne dokumente, uporablja različne periodične publikacije, mikrofilm, itd.). Dijaki spoznavajo vrste informacijskih virov po obliki, namembnosti in vsebini ter njihovo bibliografsko strukturo (npr. uporaba naslovne strani, vsebinsko kazalo, skrajšani bibliografski zapis, nauči se kritično ovrednotiti različna sporočila, uporablja različne tehnike branja, nauči se izdelati izvlečke, itd.). V tem vzgojno-izobraževalnem procesu dijaki spoznavajo, da se različna znanja in tehnologije ves čas spreminjajo, tako da tudi ve, da obstajajo poleg knjižnih tudi neknjižna gradiva (npr. zgoščenke, diskete, itd.). V tem izredno kompleksnem procesu pridobivanja znanja in spretnosti je pedagoški pristop takšen, da je potrebno dijakom najprej teoretično predstaviti različna znanja in spretnosti, nakar se pridobljeno utrjuje s praktičnim delom (kinestetična oblika učenja).
  • Didaktična priporočila: Dijaki naj bi postopoma skozi vsa štiri leta usvojili različna KIZ s pomočjo knjižnice in pristojnih bibliotekarjev, ki bi tesno sodelovali s profesorji pri oblikovanju ciljev vzgojno-izobraževalnega dela, pri načrtovanju učnih aktivnostih, pri pripravi učnega gradiva in pri izvedbi učnih ur. Razvijalo naj bi se tako individualno, delo v parih, kot tudi skupinsko delo.
    •
  • Preverjanje in ocenjevanje znanja: Profesorji in bibliotekarji naj bi preverjali znanje dijakov (profesorji npr. ko ocenjujejo samostojne pisne naloge, a bibliotekarji npr. z vprašalniki, ipd.).
  • Izvedbeni normativi: Učno vsebino naj bi dijaki usvojili v 30 urah, porazdeljenih skozi štiri leta, kar pomeni 8 ur letno na oddelek. Profesorji in bibliotekarji naj bi s skupnimi močmi načrtovali usvajanje vsebin različnih predmetov tako, da bi dijaki sistematično usvojili postopke poizvedovanja in raziskovanja za samostojno učenje, ki je porazdeljeno v naslednjem obsegu:
  1. Poznavanje možnosti tekočega informiranja o publikacijah in lokacije kot viri informacij (10 %).
  2. Opredelitev iskane informacije. Razumevanje izbora iskalne strategije in poznavanje virov za specialno in tekoče informiranje (50 %).
    3.
  3. Poznavanje vrste informacijskih virov po obliki, namembnosti in vsebini ter njihove bibliografske strukture (20 %).
  4. Aktivna uporaba knjižnice za vseživljenjsko učenje in za ustvarjalno preživljanje prostega časa (10 %).
    5.
  5. Razumevanje spreminjanja znanja in tehnologije ter kritična raba medijev (10 %).

Avtorici priporočata usvajanje KIZ v 1. in 2. letniku v sklopu s splošnoizobraževalnimi predmeti, medtem ko za 3. in 4. letnike priporočata poudarek na povezovanju KIZ s strokovnimi predmeti.

  • Materialni in kadrovski pogoji: Sleherna šola naj bi imela svojo knjižnico, ustrezno izbiro knjižničnega gradiva, zadostno število zaposlenih bibliotekarjev, ustrezno programsko in strojno opremo in naj bi vsaka šola poskušala upoštevati standarde in normative, ki jih priporoča knjižničarstvo.
  • Priloga - POGOJI ZA KAKOVOSTNO IZVEDBO UČNEGA NAČRTA KIZ ZA SREDNJE ŠOLE: Avtorici pri tem poudarjata, da izhaja učni načrt za KIZ v srednji šoli iz učnega načrta IP. Knjižnica kot splet oziroma banka informacij odigra pri tem procesu odločilno vlogo in ima tudi vlogo koordinatorke, kajti brez knjižnice in ustrezno usposobljenih bibliotekarjev (strokovno in pedagoško) bo načrtovanje šolskega življenja nemogoče. V nadaljevanju svojega kratkega pisanja se sprašujeta: "Kaj potrebujemo?"
  1. Ustrezen prostor za individualno in skupinsko rabo.
  2. Kvalitetno pridobljeno in obdelano knjižnično gradivo.
  3. Sodobno tehnološko opremo (npr. računalnike, telefoni, reprodukcijska oprema, itd.).
  4. V šolski knjižnici morajo biti zaposleni bibliotekarji z univerzitetno izobrazbo (priporočata 1 bibliotekar / 16 oddelkov ter pomožni kader).
  5. Strokovno bibliotekarsko literaturo in permanentno izobraževanje vseh strokovnih kadrov na šoli.

Po njunem mnenju si je možno pridobiti potrebne pogoje za uspešno delovanje šolske knjižnice s pomočjo izdelave načrta potrebnih pogojev za delovanje šolske knjižnice, z izobraževanjem bibliotekarjev, izobraževanjem profesorjev, z izobraževanjem vodstvenih kadrov (npr. ravnateljev), z izobraževanjem svetovalnih kadrov in nenazadnje z izdajanjem priročnikov za strokovne kadre ter didaktično zelo premišljenih delovnih zvezkov za dijake.

To je bil kratek pregled njunega članka, ki nekoliko sovpada z vsebino seminarja, na katerem sem lahko prisostvoval. To je bil seminar o načrtovanju sodobne šolske knjižnice.

- 25.10.2001 sem bil v Ljubljani (zavod Republike Slovenije za šolstvo) na seminarju o načrtovanju sodobne šolske knjižnice.

 

Program seminarja: (izvajalka Majda Steinbuch)

  1. Uvod, predstavitev udeležencev. V uvodu je izvajalka seminarja na kratko predstavila program seminarja, nakar nas je vse udeležence pozvala, da se predstavimo in da izrazimo naša pričakovanja oziroma želje o tem seminarju. Po predstavitvi nam je izročila gradivo seminarja.
  2. Predstavitev šolske zakonodaje in šolske knjižnice ter idejnega načrta razvoja slovenskih šolskih knjižnic. Na vpogled smo dobili spremembe ZOFVI uradnega lista Republike Slovenije št.12/1996, nakar smo lahko spoznali 68. člen, ki govori o knjižnici oziroma, da šola ima knjižnico, kot sestavino informacijskega-dokumentacijskega in vzgojno-izobraževalnega dela v šoli, kjer se lahko tudi oblikuje učbeniški sklad. V nadaljevanju je bilo govora o strokovnih delavcih (94., 96., 97. in 92. členu) oziroma o izobrazbenih pogojih kadra v osnovnih, poklicnih / strokovnih šolah, v Gimnazijah ter vrtcih / malih šolah. Strokovni kader mora imeti visokošolsko izobrazbo. Po 102. členu naj bi vsi strokovni kadri po uspešno končanem pripravništvu opravljali strokovni izpit. 105. člen pa je govoril o izobraževanju in napredovanju strokovnih delavcev ter ravnateljev, zanimivost tega člena je v tem, da lahko bibliotekarji napredujejo v naziv mentorja, svetovalca in svetnika, vendar pa le s težavo lahko napredujejo v ravnatelja šole. V nadaljevanju šolske zakonodaje je bilo govora o sistemizaciji delovnih mest bibliotekarjev v šolskih knjižnicah (9. člen), kdo lahko opravlja delo bibliotekarja (8. člen) in kdo sploh lahko poučuje predmet informacijsko opismenjevanje. Spoznali smo tudi idejni načrt razvoja slovenskih šolskih knjižnic (ŠK), ki je sestavljen iz uvoda, analize ŠK doma in po svetu, analize ŠK v Sloveniji, iz načel za delo v ŠK, iz nalog in ciljev ŠK, iz pogoja dela v ŠK (gradivo, strokovni delavci, prostor, tehnologija) in iz sklepa.
  3. Naloge šolske knjižnice, kurikularna prenova slovenskega šolstva in KIZ. Naloge šolske knjižnice so priprava strokovnih temeljev, spremljanje poskusov, svetovalno delo, organizirano izobraževanje strokovnih kadrov, priprava metodologije za pripravo učbenikov ter druge naloge, ki jih predpiše zakon o šolstvu. Prelomno obdobje kurikularne prenove slovenskega šolstva je bilo leto 1996, ko je bila ustanovljena kurikularna komisija za šolske knjižnice, ki je sestavila cilje in vsebine za izvajanje KIZ v osnovnih šolah, KIZ za srednje šole in gimnazije, učni načrt za izbirni predmet IO v devetletni osnovni šoli.
  4. Načrtovanje šolske knjižnice. Pri tem je izvajalka programa izpostavila analizo delovanja ŠK, vzrok za načrtovanje prostorske preureditve, oblikovanje učnega informacijskega središča, naloge ŠK, ciljne skupine, okoliščine za delovanje ŠK in upoštevati bi se moral model o notranji organizaciji ŠK. Ta teoretični načrt je sestavila Dr. Silva Novljan.
  5. Ogled vzorčne šolske knjižnice Gimnazije Poljane. Vodja knjižnice Milena Bon nam je predstavila zgodovino knjižnice, populacijsko strukturo, fond, izvenšolske dejavnosti, prostore in prihodnostno vizijo njihove vzorčne šolske knjižnice. Knjižnica je bila zares vredna ogleda in trdno verjamem, da bo nadaljnji razvoj knjižnice prav tako pozitiven kot je bil do sedaj. Spletni naslov Gimnazije Poljane je http://www.gimnazija-poljane.com
  6. Načrtovanje dejavnosti šolske knjižnice. Delo v delavnici. Program seminarja je bil tako zelo obsežen, tako da nismo uspeli povsem uresničiti zastavljen program. Gospa Majda Steinbuch je zato izrazila mnenje, da bi bilo zelo smiselno drugo leto ta seminar časovno razširiti na dva dneva.
  7. Nadaljevanje dela v delavnici (nismo uresničili).
  8. Poročanje, pogovor in evalvacija seminarja.

Na koncu seminarja smo z anketo evalvirali seminar, se pogovarjali o problemih knjižničarske prakse (npr. o odpisu gradiva, o zamudninah, o raziskovanju in o izdelavi neobvezne seminarske naloge o načrtovanju sodobne šolske knjižnice po teoretičnih smernicah dr. Silve Novljanove). Čisto na koncu našega profesionalnega in medčloveškega druženja smo vsak na svoj način izrazili zadovoljstvo nad organizacijo in nad tematiko seminarja.

GLAVNA STRAN



Datenschutzerklärung
Gratis Homepage von Beepworld
 
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!