4mesec

GLAVNA STRAN

3.13 13. delovni teden (03.12 - 07.12.2001)

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva, opremljanje knjig (tudi ovijanje starejših knjig), svetovanje uporabnikom in evidentiranje računov dobavitelja.

Na novo:

Začel sem pregledovati knjige s področja fizike, astronomije in kemije, da bi ugotovil, katere knjige še niso opremljene z BIB nalepko, katere knjige so odpis (ključna odločitev je v domeni gospe mentorice) in katere knjige še niso vnešene v program COBISS / Katalogizacija. Z veseljem opravljam to delo, kajti zavedam se, da bom s tem še bolje spoznal posamezne enote knjižničnega fonda knjižnice ŠCC, kar mi bo še zelo koristilo pri svetovanju uporabnikov in hkrati s svojim delom prispevam k temu, da bo naša knjižnica še bolj urejena. Naslednji teden bom dokončal področje kemije in se lotil področje matematike ter morda celo še področje biologije, ekologije, medicine in prehrane.

Dne, 03.12.2001 se je začela razstava o "EKSKURZIJI NA KRASU". Razstavo so organizirali prof. Breda Marušič, prof. Tanja Barle in dijaki Gimnazije Lave. Obiskovalci razstave so se lahko na treh razstavnih panojih, na katerih so lahko zagledali fotografije kraških krajev (Lokev, Sežana, Lipica, Vilenica in Štanjel) prepričali o lepotah in svojesvrstnosti Krasa. Okoli fotografij so bili panoji okusno dekorirani s papirnatim listjem.

Razstvava je bila zaključena v petek, dne, 07.12.2001, a se že pripravlja nova, kajti še zlasti mesec december je v znamenju raznovrstnih razstav in številnih drugih dogodkov, tako na šolah, kot tudi v drugih okoljih družbene danosti.

Vzporedno s to razstavo o Krasu je potekala tudi namizna razstava našega največjega poeta Franceta Prešerna, katero je pripravila kolegica bibliotekarka Jana Golobova. Na mizi smo lahko zagledali ključna Prešernova dela in dela o njemu. Knjige so bile naslednje: Zgodbe o Prešernu, Pesmi in pisma, Krst pri Savici, Kerst pri Savici, Prešeren v upodobitvah, Roman o Prešernu, Prešeren, Dr. France Prešeren, Lenora, Presheren.doc in nenazadnje Prešernova podoba. Sredi nepozabnih Prešernovih del smo lahko na mizi tudi zagledali prelepo rožo božično zvezdo, ki je še dodatno olepšala in popestrila vzdušje namizne razstave oziroma lahko bi rekel celotnega knjižničnega prostora.

Internet v knjižnici ŠCC

Internet, ki je sistem brez prave hierarhije oziroma kaotični sistem se ni zgolj močno vkoreninil v življenje vsakdanjih delovnih ljudi, študentov, ampak tudi v življenje srednješolcev oziroma obiskovalcev knjižnice ŠCC, kar bo deloma razvidno tudi iz poročila oziroma kratke raziskave o prijavah dijakov za delo na Internetu v knjižnici ŠCC.

Trenutno je v knjižnici ŠCC za delo na Internetu na voljo zgolj en računalnik, kar se bo po vsej verjetnosti že prav kmalu spremenilo, kajti dijaki tako zelo pogosto uporabljajo Internet, da bo potrebno dati na voljo še en računalnik za delo na Internetu. Dijaki uporabljajo Internet za razne šolske seminarske naloge, za obvezna čtiva in za zabavo (spletne strani o športu, o igrah, spletne strani o glasbi, ipd.).

V zbornici ŠCC sem si prefotokopiral sezname prijav za delo na Internetu od 28.09 - 26.10.2001 z namenom, da ugotovim povezavo med frekvenco uporabnikov knjižnice ŠCC na pol ure (gl. podpoglavje "Kot zanimivost" na strani 44) in uporabnikov Interneta knjižnice ŠCC. Dijaki lahko uporabljajo Internet za pol ure in redkokdaj se zgodi, da Internet ni zaseden. Preden lahko dijak uporablja Internet v šolski knjižnici se mora najprej vpisati v seznam prijav za delo na Internetu (vpisati mora datum, ime in priimek, razred, čas dela in se po končanem delu še popdpisati v polje "PODPIS").

Na naslednji strani boste lahko videli tabelo 9, v katero so vnešeni podatki o delu dijakov na Internetu v knjižnici ŠCC.

 

Tabela 9: Dijaki na Internetu od 28.09 - 26.10.2001

Datum

Število uporabnikov

Spol M / Ž

Čas dela od / do

28.09.2001

6

6M

8:00-13:30

01.10.2001

7

7M

7:35-13:15

02.10.2001

8

8M

8:00-14:15

03.10.2001

4

4M

7:00-14:00

04.10.2001

5

5M

9:30-14:35

05.10.2001

7

7M

8:30-15:30

08.10.2001

7

7M

7:25-13:30

09.10.2001

9

9M

7:35-16:00

10.10.2001

4

4M

7:35-8:25

11.10.2001

8

8M

7:20-14:50

12.10.2001

6

6M

8:00-12:25

15.10.2001

3

3M

9:30-16:00

16.10.2001

8

8M

7:45-16:00

17.10.2001

11

11M

7:20-16:00

18.10.2001

5

5M

11:45-15:45

19.10.2001

7

7M

8:40-14:30

22.10.2001

4

4M

12:05-14:00

23.10.2001

3

3M

7:35-14:00

24.10.2001

7

7M

7:35-?

25.10.2001

6

6M

9:25-14:00

26.10.2001

6

6M

?

Vsota uporabnikov

131

131M

--------------------------

Različni uporabniki

75

75M

--------------------------

Legenda:

M … moški spol (6M pomeni šest predstavnikov moškega spola)

? … ni podatka

Tabela 9 in graf 7 prikazujeta frekvenco dijakov, ki so v dneh, od 28.09. do 26.10.2001 v knjižnici ŠCC delali na Internetu. V tabeli 9 dobimo tudi podatke o spolu in času dela dijakov na Internetu (7:00-16:00). Sorazmerno presenetljiv je rezultat o spolu dijakov, ki so v tem času koristili Internet, kajti od 131 uporabnikov (od tega 75 različnih oziroma raznovrstnost dijakov, ki delajo na Internetu je 57,25 %) v času 21 dneh ni bilo niti ene predstavnice ženskega spola, ki bi iskala (surfala) po Internetu. Iz seznama za delo na Internetu je tudi razvidno, da so najpogostejši obiskovalci Interneta prav dijaki elektro, strojne in gradbene tehniške smeri, kjer prevladuje moški spol. Tudi dijaki Gimnazije Lave uporabljajo Internet, kjer je tudi mnogo predstavnic ženskega spola, vendar pa le-te ne koristijo usluge Interneta.

Povprečno število uporabnikov Interneta je 6,238 oziroma šest uporabnikov na dan in dijaki pričnejo z delom na Internetu poprečno okoli 7:45, a končajo poprečno okoli 13:00.

Če upoštevamo maksimalno oziroma teoretično obiskanost Interneta, ki znaša 19 uporabnikov na dan, potem lahko izračunamo izkoriščenost Interneta v knjižnici ŠCC, ki znaša 31,59 % (odstotkov) na dan, kar se zdi sorazmerno malo in v nasprotju s trditvijo, da je Internet vseskozi zaseden. Ob tem dobljenem rezultatu moramo upoštevati še drugo perspektivo gledanja, kajti večinoma se vpiše v seznam za delo na Internetu zgolj en dijak, a mnogokrat sem opazil, da so kar štirje dijaki hkrati na Internetu in skupinsko iščejo predmet svojega zanimanja. Sorazmerno nizek odstotek o izkoriščenosti Interneta lahko tudi obrazložimo spričo dejstva, da imajo dijaki ob določenih urah pouk. Če pa upoštevamo okoliščino, da je na ŠCC več kot 2000 dijakov, bi lahko celo trdili, da je obiskanost Interneta v knjižnici ŠCC celo močno pod poprečjem (okoli 4,58 % na dan).

Če seštejemo vse uporabnike, ki so obiskali knjižnico ŠCC v dneh, od 28.09. do 26.10.2001 dobimo kot rezultat 2966 uporabnikov na 20 dni (zaradi seminarja v Ljubljani dne, 25.10.2001 nisem izvedel meritve), kar znaša povprečno okoli 148 ali 5,93 % uporabnikov na dan (povprečno število uporabnikov na Internetu znaša kot že omenjeno okoli šest dijakov na dan oziroma okoli 4,58 %, kar variira od 1,26 % do 6,92 % uporabnikov na dan). Od teh 2966 uporabnikov je mnogo takšnih, ki vsak dan obiščejo knjižnico (groba ocena okoli 20 dijakov na dan), tako da bi lahko s pomočjo grobe ocene trdili (uporabnike, kot so zaposleni oziroma profesorje iz te grobe ocene izločimo in ugotovimo, da 50 % dijakov ŠCC vsaj po enkrat na teden obiskuje šolsko knjižnico), da je v 20 dneh meritve obiskalo knjižnico ŠCC okoli 1483 različnih dijakov.

Kot se pač mnogokrat zgodi se težko zanesemo zgolj na statistične podatke, kajti statistični podatki nam nič ne povedo o tem, ali je v istem času več interesentov za delo na Internetu, zato se mi zdi smotrno statistične podatke (kvantitativna metoda) dopolniti z opazovanjem (kvalitativna metoda). Prav dejstvo, da želita denimo dva dijaka istočasno delati na Internetu ni zelo redek pojav, zato se meni ideja o dodatnem računalniku za delo na Internetu ne zdi nesmotrna.

Zaključek

Iz tega poročila bi lahko zaključili naslednje:

  • Dijakinje v tem času niso uporabljale Internet. Upravičeno se sproži vprašanje "Zakaj je temu tako"? Ali so dijakinje manj vešče in manj navdušene pri uporabi sodobnih servisov? Pri uporabi javnega online kataloga COBISS / OPAC lahko iz opazovanj trdim, da tudi dijakinje mnogokrat uporabljajo ta katalog prav tako kot dijaki. Zanimivo bi bilo to stanje na naši šolski knjižnici primerjati s stanjem drugih šolskih knjižnic, kajti iz časa študija na Filozofski Fakulteti v Ljubljani se spominjam, da so študentke vsaj enako pogosto in intenzivno uporabljale Internet kot študentje.
  • Največji koristniki Interneta so dijaki tehničnih oddelekov (elektro, strojna in gradbena smer), kjer je tudi največ predstavnikov moškega spola. Postavil bi zgolj hipotetično vprašanje: "Ali na teh oddelkih pogosteje odpadejo šolske ure kot na drugih oddelkih?"
  • Poprečno število uporabnikov v knjižnici ŠCC je okoli 5,93 % na dan, kar približno sovpada s poprečnim številom uporabnikov interneta na dan (okoli 4,58 %). Ali lahko iz tega razberemo nek relativen ekvivalenten odnos med posamezno (uporaba interneta) in celokupno dejavnostjo (iskanje knjig po policah, pisanje domače naloge, iskanje po COBISS / OPAC-u, dijak išče pomoč pri bibliotekarju, ogled razstav, iskanje literature za izdelavo seminarskih nalog, nakup knjig v učbeniškem skladu, srečanje sovrstnikov in pogovori, ipd.) uporabnikov v knjižnici ŠCC (nek pravilen vzorec obnašanja). Morda so dobljeni rezultati zgolj naključni ali pa je izrek slovitega znanstvenika Lewis F. Richardsona v tem pogledu povsem ustrezen (v velikih vrtincih so mali vrtinci, ki živijo od njih hitrosti; v malih vrtincih so manjši vrtinci in tako naprej do viskoznosti)?11

Raziskovalni spodbudi:

Kot zaključek tega poročila bi želel samo še navesti dve zanimivi spodbudi za raziskavo uporabnikov knjižnice:

  • Zanimivo bi bilo tudi preučevati rast števila članov knjižnice za vsako šolsko leto posebej in to po posameznih dnevih, tednih in mesecih.
    •
  • Zelo zanimiva bi bila tudi raziskava o interdisciplinarnosti bralnih navad tako dijakov, kot tudi profesorjev, kar bi zelo olajšalo organizacijo in nabavo knjižničnega fonda. Povrhu tega bi nas tovrstno preučevanje tudi opozorilo na morebitne spremembe pri obnašanju uporabnikov, katerim je zelo koristno slediti, česar se še posebej dobro zavedajo profitne organizacije.

 

3.14 14. delovni teden (10.12 - 14.12.2001)

 

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva, opremljanje knjig, svetovanje uporabnikom in natančen pregled knjig s področij kemije, matematike in medicine (predpriprava za inventuro).

 

Kratko poročilo o natančnem pregledu knjig s področij kemije, matematike in medicine (predpriprava za inventuro)

 

V tem tednu sem glavnino delovnega časa posvetil pregledu knjig s področij kemije, matematike in medicine, katero je vključevalo tudi opremljanje knjig z BIB nalepko (v primeru, da so knjige bile že vnešene v program COBISS / Katalogizacija) in odločitev o tem, katere knjige in revije so za odpis (ključna odločitev je v domeni gospe mentorice in drugih kompetentnih oseb za odpis gradiva)? Merila za odpis knjig in serijskih publikacij so v glavnem naslednja:

  • Če je gradivo zastarelo.
  • Če je gradivo pisano v tujem jeziku, še zlasti v hrvaščini in srbščini (tudi v drugi pisavi npr. cirilica).
  • Če gradivo ni kompletno, kar velja še posebej za serijske publikacije, kajti v šolski knjižnici se hranijo praviloma zgolj aktualne serijske publikacije oziroma tekoči letniki (NUK in nekatere večje osrednje knjižnice hranijo tudi starejše serijske publikacije, če so kompletne).

V prejšnjem tednu sem si zadal, da bom zaključil področja medicine, prehrane, ekologije in biologije, kar pa ni bilo možno uresničiti, kajti pri področju astronomije, kemije in matematike je bilo mnogo starejših serijskih publikacij (revija SPIKA, revija Industrijska hemijska tehnologija, revija Presek, revija Matematika v šoli, revija Logika in še druge), ki jih je bilo potrebno zložiti po letnikih, da bi potem lahko bile na voljo profesorjem s posameznih oddelkov, kajti revije niso bile vnešene v program COBISS / katalogizacija. Zdaj po prvem tednu natančnega pregleda gradiva smo pridobili ogromno prostora pri fiziki, astronomiji, kemiji in matematiki, kajti revije so že prišle v roke profesorjev, ki bodo lahko zdaj v svojih kabinetih imeli na voljo te revije in si prebirali zanimive članke, ki jih je kar nekaj, čeprav so to v glavnem starejše revije. V tem tednu sem pa že pregledal področji kemije in matematike ter začel pregledovati področje medicine. Ugotovil sem, da je bilo v tej knjižnici tudi mnogo starejšega fonda, ki ni bil evidentiran niti v programu SAOP, kar velja še zlasti za področji kemije in matematike. Tovrstno gradivo bo najverjetneje odpisano, s čimer si bo knjižnica pridobila še dodatni prostor za nabavo novih knjig (aktualizacija knjižničnega gradiva). Podobno se bo najverjetneje zgodilo tudi učbenikom, ki so že nekoliko zastareli, kajti iz leta v leto prihajajo na knjižni trg novi učbeniki.

Glede na to, da je na področju medicine veliko starejših serijskih publikacij (tudi pri ekologiji), ki niso vnešene v program COBISS / Katalogizacija, bom po vsej verjetnosti v naslednjem tednu zaključil pregled s področjem medicine, prehrane, ekologije in biologije. V primeru, da bom lahko pregledal še več gradiva, bom toliko bolj zadovoljen.

Zamisel o natančnem pregledu gradiva v knjižnici je izredno dobra, kajti knjižnica bo v prihajajočem letu zelo potrebovala prostor za nove knjige in več kot dobro bo, če se knjižnica ŠCC v naslednjem letu ne bo soočala s pogosto opevanim problemom prostorske stiske.

 

Začetek razstave pesnika Dragotina Ketteja dne, 14.12.2001 ob 1030 h

 

Dijakinje ŠCC so dne, 14.12.2001 pripravile razstavo našega pesnika Dragotina Ketteja, prijatelja literatov Josipa Murna, Ivana Cankarja in Otona Župančiča.

 

Dijakinje so zelo skrbno pripravile plakate in jih prilepile na razstavne panoje. Na plakatih si je obiskovalec razstave lahko prebiral Kettejev življenjepis od rojstva, otroških let, njegovih osebnostnih značilnostih, kratek izbor njegovih pesniških del, njegovih načrtih pa tja do njegove prezgodnje smrti. Plakati so bili tudi opremljeni z najrazličnejšimi fotografijami npr. njegove rojstne hiše, njegovimi portreti, ki so jih upodabljali naši znani in zelo cenjeni likovni umetniki od V. Lamuta, B. Jakca in I. Vapotiča.

Za natančnejšega in bolj skrbnega obiskovalca razstave je bilo na razstavni mreži razstavljenih devet knjig, ki so bile naslednje:

  • Dragotin Kette è Poezije.
  • Dragotin Kette è Pesmi.
  • Kettejeva zbrana dela è dve knjigi.
  • Zbrana dela Ketteja in Murna.
  • Knjiga iz zbirke "Znameniti Slovenci".

Tako sta preostala še dva predstavnika slovenske moderne in pričakujemo, da bomo v naslednjem letu lahko še videli in občudovali literarno razstavo Ivana Cankarja in Otona Župančiča.

 

Razmišljanje o urejevanju raziskovalnih nalog v knjižnici ŠCC

 

V tem dnevniku sem že pisal o srednješolskih raziskovalnih nalogah v ŠCC (gl. str. 22-23), katero število se giblje zdaj že okoli 400 izdelanih raziskovalnih nalog, ki so do sedaj kronološko urejene (urejene po letih).

Opazil sem, da po tovrstni literaturi mnogokrat posežejo dijaki, študentje in včasih celo profesorji. Še zlasti dijaki so me večkrat spraševali, če ima knjižnica določene raziskovalne naloge s področja npr. prehrane. V takšnih primerih sem dijakom svetoval, da si naj pogledajo tematike raziskovalnih nalog po letih in hkrati sem jim obljubil, da bom pogledal v online katalog COBISS / OPAC in v program SAOP, ker nekatere raziskovalne naloge še niso vnešene v program COBISS / Katalogizacija. Dijaki so večinoma mnogo časa iskali

zaželeno literaturo in jo včasih našli, a včasih tudi z najdenim niso bili najbolj zadovoljni.

Število raziskovalnih nalog je kot že omenjeno precej narastlo in tudi teme, ki so bile sprva bolj v znamenju naravoslovnih / tehnoloških vsebin so se precej razvejale in obravnavajo različne pojave, tako s področij naravoslovnih / aplikativnih znanostih, kot tudi s področij družboslovnih / humanističnih znanostih. To, kar je v tem primeru pri kronološki razvrstitvi zanimivo, je to, da lahko spoznamo, kako je potekal razvoj raziskovalnih nalog na ŠCC. Število raznovrstnih razmišljanj se je zelo povečalo, vendar je tudi šola spremenila svoje specifične značilnosti (v osemdesetih letih je to bila še srednja tehniška šola, zato tudi ni presenetljivo, da je večina raziskovalnih nalog bila naravoslovnih / tehničnih vsebin).

 

Z obzirom na to, da je kronološko urejevanje gradiva najbolj ustrezno za klasifikacijo ozke specializirane smeri, še zlasti za članke iz določenega področja (npr. Tehnološka izdelava papirja) ter retrospektivne bibliografije bi predlagal, da bi v knjižnici uredili raziskovalne naloge prvenstveno po tematikah, nakar znotraj tematike po letih. Vsekakor bi pa staro ureditev gradiva shranil v računalniku, že zaradi razvojne zanimivosti raziskovalnih nalog na ŠCC (npr. popisal bi vsa dela po letih in po tematikah, nakar bi podatke vnesel v računalnik), ki so glede svojih obravnavanih tematik in v sorazmerno kratkem obdobju, tako zelo spremenile svoj obraz.

Z razvrščanjem raziskovalnih nalog (RN) po tematikah bomo predvsem pridobili boljši pregled nad gradivom. Uporabniki bodo lahko lažje našli gradivo in s tem prihranili čas ter energijo tako sebi, kot tudi bibliotekarjem.

 

Tehnična rešitev problema

 

Tematike RN lahko razmejimo s plastičnimi ploščami (ali lesenimi ali kartonskimi?), ki bi bile pritrjene s plastičnimi kljukicami na spodnjem in vrhnjem robu police, tako da bi bile te plošče tudi premične. Sleherno tematiko bi bilo potrebno tudi označiti z majhnimi napotilnimi tablicami (npr. Kemija). S to enostavno tehnološko izboljšavo bi tudi preprečili, da se RN mečkajo ali celo poškodujejo.

Preden bi izdelali takšne plošče bi morali najprej določiti število različnih tematik, število nalog, dolžino, širino in višino polic, nakar bi lahko znotraj tematik, še vstavili druge plošče, ki bi določale npr. čas nastanka določene RN (podobna zamisel je npr. stojalo za CD-eje, za audio in video kasete, kjer ima vsaka enota svoj točno določen prostor). Na naslednji strani sem zaradi večje nazornosti narisal skico.

 

Slika 1: Knjižna polica, ki s premičnimi ploščami razmejuje posamezne tematike

 

 

LEGENDA:

… plastične kljukice

 

… plastične plošče, ki razmejujejo tematike

 

… plastična plošča, ki nas na posebno frekventno tematiko opozarja

!!! Še boljšo rešitev je danes predlagala gospa mentorica, kajti predlagala je trde fascikle (s folijami). Morda se bodo kje dali dobiti ustrezni fascikli, ki so še dobro ohranjeni in že odpisani (prihranek finančnih sredstev)?

 

3.15 15. delovni teden (17.12 - 21.12.2001)

 

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva, opremljanje knjig, svetovanje uporabnikom in natančen pregled knjig s področij medicine, prehrane, ekologije, biologije, filozofije, mitologije, religije, pedagogike, didaktike, astrologije, psihologije, športa, fotografije, filma in glasbe (predpriprava za inventuro).

 

Kratko poročilo o natančnem pregledu knjig s področij medicine, prehrane, ekologije, biologije, filozofije, mitologije, religije, pedagogike, didaktike, astrologije, psihologije, športa, fotografije, filma in glasbe (predpriprava za inventuro)

 

V tem tednu sem glavnino delovnega časa posvetil pregledu knjig s področij medicine, prehrane, ekologije, biologije, filozofije, mitologije, religije, pedagogike, didaktike, astrologije, psihologije, športa in glasbe, vključeno je bilo tudi opremljanje knjig z BIB nalepko (do področja filozofije, kajti zmanjkalo je BIB nalepk) in odločitev o tem, katere knjige in revije so za odpis (ključna odločitev je v domeni gospe mentorice in drugih kompetentnih oseb za odpis gradiva).

Pri področjih medicine, prehrane, droge, spolnosti, in ekologije je bil večji del knjižnega gradiva vnešen v program COBISS / OPAC, bilo je tudi večina gradiva zaščitenega z BIB nalepko. Glede serijskih publikacij s teh področij pa moram pripomniti, da bodo revije kot so "Zdravje", "Viva", "Požar", "Ekološki vestnik" po vsej verjetnosti šle v odpis.

Bistveno razliko sem opazil pri področju biologije, kjer mnogo knjig ni bilo niti vnešenih v program COBISS / OPAC (še zlasti starejši učbeniki in tujejezične knjige), vendar pa so bile mnoge knjige kljub temu opremljene z BIB nalepkami. Enote serijske publikacije "Biologija v šoli" bodo po vsej verjetnosti odpisane.

Pri področjih filozofije, religije in mitologije je bilo večino knjižnega gradiva vnešeno v program COBISS / OPAC. Serijski publikaciji "Časopis za kritiko znanosti" in "Nova revija" bosta verjetno tudi odpisani.

Pri področjih pedagogike, didaktike, astrologije in psihologije je z obzirom, da je še zlasti na področju pedagogike in psihologije knjižnica ŠCC relativno bogato založena z novimi knjigami precej starejših knjig, ki niso bile vnešene v program COBISS / OPAC.

Pri področju športa je bilo veliko starejših publikacij, ki niso bile vnešene v program COBISS / OPAC. Na teh policah se nahajajo še časniki (npr. Delo), ki jih bo potrebno še urediti po letnikih, kajti tudi ti časniki bodo odpisani. Pri področjih glasbe, fotografije in filma je bilo tudi nekaj starejših publikacij, ki morda ne bodo odpisane (z obzirom na to, da je s teh področij malo knjižnega gradiva). Odpisani bodo pa serijski publikaciji, kot sta "Muzka" in morda tudi "Glasba v šoli".

Po novem letu (03.01.2002) bom pričel sortirati s področja arhitekture, etnologije, umetnosti, prava, ekonomije in zgodovine.

 

Nekaj besed o inventuri12

 

Glede na to, da se naša knjižnica že pripravlja na inventuro, katera naj bi bila izvedena 10 dni pred ali po datumu 31.12., se mi zdi zelo smotrno, da namenim nekaj besed o inventuri.

  1. Kaj je inventura (v knjižnici: na splošno)?

 

Inventura ali popis inventarja v knjižnici je popisovanje knjižničnega (knjige, CD-ROMi, zemljevidi, videokasete, avdiokasete) gradiva na določen dan in pomeni:

  • kontrolo vpisanega gradiva po knjižničnih seznamih (npr. inventarna knjiga, katalog, seznam izposojenega gradiva, seznam gradiva v vezavi, itd.).
  • kontrolo finančne bilance ustanove (npr. porabljena sredstva za knjige, pritok finančnih sredstev npr. zaračunavanje zamudnine, ipd.).

 

2.) Razlogi za inventuro so:

  • Uskladitev kataloga z dejanskim stanjem knjižnične zaloge.
  • Iskanje založenega gradiva, napačno opremljenega gradiva, napake pri vnašanju v katalog, napake pri izločanju gradiva, odkrivanje makulaturnih izvodov, itd.).
    •
  • Ocena vrednosti izgubljenega gradiva.
  • Ocena upravičenosti vpeljave zaščitnega sistema pred krajo (v knjižnici ŠCC so že uvedli zaščitni sistem pred krajo).
    •
  • Statusne spremembe, začetek ali konec poslovanja knjižnice, nesreče z izgubo fonda gradiva.
  • Izločanje razveljavljenega gradiva (npr. standardov, zastarelih zemljevidov, ipd.).
  • Računovodski predpis o obveznem popisu knjižničnih zalog vsaj na vsakih pet let.

 

  1. Posebej občutljive zbirke za občasne popise:
  • Gradivo v prostem pristopu.
  • Zbirke standardov, itd.

4.) Metode inventure:

  • Štetje knjižničnih enot.
    •
  • Inventura glede na inventarno knjigo.
  • Inventura s pomočjo seznama postavitve knjižničnega gradiva.
    •
  • Inventura na statističnem vzorcu gradiva.
  • Avtomatizirana inventura.

5.) Razlogi in pogoji za avtomatizirano inventuro:

  • S črtno kodo označeno gradivo.
    •
  • Katalog gradiva.
  • Hitrost izvedbe inventure (teoretično 800 enot na uro na bibliotekarja, praktično s programsko in strojno opremo IZUMA-a pa 200 enot).

Alternativna možnost uporabe programske in strojne opreme za inventuro:

npr. ugotavljamo, katero gradivo se uporablja v čitalnici in kako pogosto.

 

Integrativni teoretični model inventure (razmišljanje)

 

Pri sestavljanju integrativnega teoretičnega modela inventure sem se zgledoval po dveh modelih inventure, ki so univerzalne narave in se ob upoštevanju specifičnih in specialnih okoliščinah uporabljajo tako v trgovinah, podjetjih, kot tudi v knjižnicah. Tako sem na podlagi dveh inventurnih modelih izpeljal oziroma spremenil naslednja dva inventurna modela s ciljem, da oba modela poskusim združiti v enega:

  • Podatkovni inventurni model, ki nam daje finančne (pritok in odhod finančnih sredstev), inventarne (npr. prirast knjižnega gradiva, upad ali rast števila izposoj celokupno in na posameznih lokacijskih področjih - npr. UDK, vrednost in količina inventarja), kooperacijski (partnerji, potrošniki oziroma uporabniki, npr. število knjižničnega gradiva na uporabnika) in dinamične (spremembe okolja v odvisnosti s časom, npr. aktualni trendi močno vplivajo tako na obnašanje ustanove, kot tudi na uporabnike in poslovne partnerje) podatke. Glavni namen tega modela je v tem, da nam primerja pretekla stanja s trenutnim stanjem in nam na podlagi bogatih podatkov dovoljuje tudi napoved prihodnjega stanja določene ustanove oziroma knjižnice.
  • Procesni model inventure nam daje nekakšen recept, na kakšen način naj bi se lotili inventure in njegov poudarek je na procesu oziroma vrstnem redu izpeljave določenih akcij. Možen potek procesa inventure bi lahko bil naslednji:
  1. Izvajanje inventure na dan 31.12.XXXX (10 dni pred ali po tem datumu).
  2. Preizkus fizične prisotnosti in stanja gradiva (npr. koliko gradiva je izposojenega, koliko je makulaturnih izvodov, ipd.).
  3. Ugotavljanje pozicij izposojenega gradiva na ta dan npr. z UDK-jem.
  4. Natis inventurnih seznamov (npr. izposojenih knjig).
  5. Razdeljevanje inventurnih seznamov (možno je izvesti kontrolo).
  6. Štetje gradiva, ki je v knjižnici (možno je izvesti kontrolo).
  7. Primerjava stanja knjižničnega gradiva v računalniku in v knjižnici (na policah).
  8. Analiza dobljenih rezultatov (ali obstajajo določene razlike).
  9. Zaključki.

 

è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è

  • Statistika (mišljeno zgolj kot razmišljanje, dodatek oziroma pripomba)

 

"Procesni model inventure uporabnikov" in poslovnih partnerjev oziroma "posredna inventura" nam prav tako daje vrstni red poteka izpeljave določenih akcij, le s to razliko, da je njegov poudarek na uporabnikih in poslovnih partnerjih. Ta model je bolj v domeni statistike, ki naj bi nam razkrila dinamiko in vzroke za številne pojave v knjižnici (npr. ali je pojav odtujitve gradiva v knjižnici statistično pomenljiv pojav in bolj v znamenju uporabnikov, ki redkeje prihajajo v knjižnico?), z namenom, da olajša in dopolnjuje izvajanje inventure.

  1. Izvajanje inventure na dan X.
  2. Klasifikacija obiskovalcev.
  3. Sestavljanje seznamov in natis seznamov.
  4. Ugotavljanje števila obiskovalcev (uporabniki, poslovni partnerji, monterji, ipd.).
  5. Ugotavljanje vzroka obiska v knjižnico (še zlasti za trgovske zastopnike, monterje, ipd.)
  6. Ugotavljanje pozicij obiskovalcev v knjižnici (npr. največ uporabnikov se nahaja pri pustolovskih romanih, zaradi česar bi lahko sklepali, da je tovrstno gradivo precej obrabljeno).
    7.
  7. Ugotavljanje rezultata končanega obiska (npr. trgovski zastopnik iz Založbe obzorja je prodal knjižnici tri knjige, uporabnik je bil eno uro v čitalnici in pisal domačo nalogo, nakar si je izposodil dve knjigi).
  8. Analiza.
  9. Zaključki.

 

Z obzirom, da je štetje uporabnikov težje izvedljivo, je ta model bolj uporaben za obiskovalce, kot so npr. trgovski zastopniki in monterji (ali drugi delavci).

 

è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è è

Integrativni teoretični model inventure poskuša združiti vrstni red aktivnosti pri izvajanju inventure (kako dobivamo podatke?) z uporabo teh podatkov s prvenstvenim ciljem, da vso leto poteka nekakšna tekoča inventura in nenazadnje, da nam daje neko elastično shemo (prikaz dinamiko pojavov), po kateri se lahko orientiramo in tako lažje obdelamo dobljene rezultate.

Skratka, na podlagi vrstnega reda dobivanja podatkov lahko izdelamo shemo za analizo podatkov (moč povezave, število povezav, razlike, primanjkljaji, frekventne točke, itd.), da bi s pomočjo primerjave preteklega stanja in aktualnega že vnaprej ocenili prihodnost.

Za konec tega razmišljanja, ki je še v povojih in je nekoliko podoben tehniki "Možganske nevihte" naj navedem še nekaj literature, ki pišejo o inventurah (internetni viri so z dne, od 2001-12-01 do 2002-01-2):

  1. Knjižnica 40(1996)2, 89-95 in Knjižnica 40(1996)2, 97-105.
    2.
  2. http://www.wsl.ch/forest/risks/ssi/ssimethods-de.ehtml
  3. http://www.lrz-muenchen.de/~lnn/biblio/tomi/agit99.pdf
  4. http://www.alphasoft.de/base/pdf/Inventur.pdf
  5. http://www.tu-berlin.de/fb7/ile/fg_natur/mitarbeiter/kenneweg/publik.html
  6. http://www.chemie.uni-bonn.de/fachschaft/service/buch.pdf
  7. http://www.uni-freiburg.de/forstoko/Lehre/Lehrunterlagen/forstplanung/Tag2
  8. http://www.bli.uni-essen.de/lehre/download/MAWI2001_03_2on1.pdf
  9. http://info.uibk.ac.at/c/c4/c406/apabwl.pdf
  10. http://www.destatis.de/zensus/alt_mod.htm
  11. http://www.stadtteilarbeit.de/Seiten/Theorie/Rothschuh/Von_Innen_nach_Aussen.htm
  12. http://www.inf.fu-berlin.de/~menze/Aufgabe_2/Diagramm/diagram.html
  13. http://www.sbg.ac.at
  14. http://www.wi.uni-muenster.de

 

3.16 16. delovni teden (03.01 - 04.01.2002)

 

Ta teden sem opravljal naslednja knjižničarska dela:

Priprava računalnikov, pregled knjižnih polic, pregled, vračanje in zlaganje knjig, izposoja / vračanje gradiva, opremljanje knjig z BIB nalepkami za nazaj (za področja: filozofije, mitologije, religije, pedagogike, didaktike, astrologije, psihologije, športa, fotografije in glasbe), svetovanje uporabnikom in natančen pregled knjig s področij arhitekture, etnologije, umetnostne vzgoje in umetnosti (predpriprava za inventuro).

 

Kratko poročilo o natančnem pregledu knjig s področij arhitekture, etnologije, umetnostne vzgoje in umetnosti (predpriprava za inventuro)

 

V tem tednu sem glavnino delovnega časa posvetil pregledu knjig s področij arhitekture, etnologije, umetnostne vzgoje in umetnosti in za nazaj sem z BIB nalepkami opremil knjige s področij filozofije, sociologije, religije, mitologije, pedagogike, didaktike, astrologije, psihologije, športa, glasbe, fotografije in filma.

Po letnikih sem zložil tudi starejše serijske publikacije npr. "Delo (rubrika za šport)", "Šport", "Odbojka", "Informator" in "Šport mladih", kajti te publikacije bodo odpisane.

Na področju arhitekture je bilo večina knjig vnešenih v program COBISS / OPAC. Podobno stanje sem opazil tudi pri področju etnologije, vendar pa pri obeh področjih mnogo knjig ni bilo opremljenih z BIB nalepkami.

Na področju umetnosti sem odkril mnogo učbenikov za umetnostno vzgojo, ki niso evidentni v programu COBISS / OPAC-u.

V naslednjem tednu nameravam dokončati področje umetnosti (ostalo je še nekaj knjig), nakar bom še natančno pregledal področja prava, ekonomije in zgodovine.

 

Dodatna literatura o inventuri

  1. Korže-Strajnar, A.(1981). Postopek o kontinuiranem inventurnem popisu, kontroli in načrtovanem odpisu knjižničnega gradiva v knjižnicah (delovni osnutek). Obvestila Republiške matične službe, 1, 27-31.
  2. Nemec-Pečjak, M.(1996). Inventura knjižničnega gradiva: 2. Računalniško zasnovan popis. Knjižnica, 40(2), 97-105.
  3. Žaucer, M.(1996). Inventura knjižničnega gradiva: Razlogi za inventuro v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani. Knjižnica, 40(2), 89-95.
  4. Burnett, C(1990). Analysis of Inventory Losses from Long Beach Public Library. Library & archival security, 10(1), 3-33.
  5. Chandel, A.S., Walia, R.K.(1993). Computer-Assisted Stock-Verification System. Libri, 43(2), 108-122.
  6. Emery, C.D.(1990). Use of the Portable Barcode Scanners in Collections Inventory. Collection management, 13(4), 1-17.
  7. Freese, M.L.(1989). Missing Links: Smart Barcodes and Inventory Analysis at Hofsta University`s Axinn Library. Library & archival security, 9(1), 3-17.
  8. Mannheimer, M.L.(1975). Inventories of Books. Encyclopedia of library nad information science, editors A. Kent et al.,Marcel Dekker, New York, vol. 13. pp 1-3.
  9. Nwali, L.O.(1992). Academic Library Bookstock Management: The case of Stocktaking in Abubakar Tafawa Balewa University Library, Bauchi, Nigeria. Library management, 13(1), 17-21.

10.) Webb, D.R.(1994). Inventory. Library hitech, 12(1), 21.

 

11.) http://www.zingel.de/pdf/03inv.pdf (2002-01-05)

12.) http://www.ditec.de/info_xal_down/inventur.htm (2001-01-05)

13.) http://www.bsr.at/Net/bsr_prod.nsf/Files/BSR_F7400g1/Sfile/bsr_F7400g1.pdf (2002-01-06)

Še posebej bi želel v ospredje postaviti 13. referenco z dne, 2002-01-06, ki opisuje ročno aparaturo znamke "Formula 7400/7400RF - Palm Laser PC", ki se uporablja za različne vrste inventur, za evidentiranje različnih artiklov (tudi knjige), za evidentiranje vhoda in izhoda artiklov, za kontrolo evidence produktov in za kontrolo polnjenja različnih vrst polic (tudi za knjižne police). Ta Barcode Scanner ima alfanumerično tipkovnico in deluje na osnovi 486 procesorja. Ta naprava je izredno fleksibilna in ima dolgo življenjsko dobo in jo tudi lahko uporabljamo za inventure v težkih delovnih okoljih (npr. v kemičnih tovarnah).

 

Datalogic Bar code (naslov):

BSR

Jakob-Heringer-Straße 3

A-5020 Salzburg

Tel. +43(0)662 456323 0

E-mail office@bsr.at

Spletna stran http://www.bsr.at

 GLAVNA STRAN



Datenschutzerklärung
Eigene Webseite von Beepworld
 
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!