8mesec

Priprava raèunalnikov, vpis publikacij v program COBISS / katalogizacija, natanèen pregled knjig, ovijanje knjig s plastièno folijo, opremljanje knjig z BIB nalepkami, svetovanje uporabnikom, izposoja in vraèanje gradiva, pospravljanje vraèanih knjig na police, katalogizacija publikacij v testno bazo.

Razstavo so si ogledali profesorji slovenistike, èlani Celjskega literarnega društva in dijaki ŠCC, èeprav so slednji pokazali manjšo stopnjo zanimanja. V tem tednu se je v knjižnico oglasil šolski fotograf in napravil nekaj posnetkov o tej knjižni razstavi. Gospa mentorica je bila tako prijazna, da mi je v petek dala dva posnetka s te razstave. Ob tem je še dodala, da bom dobil še en posnetek, na katerem bodo vse razstavne mreže vidne. V knjigo razstav so trije èlani Celjskega literarnega društva izražali svojo mnenje o tej razstavi. Ta kulturni dogodek bom tudi prenesel na spletno stran Celjskega literarnega društva, ki ima naslednji naslov:

http://www.beepworld3.de/members15/patrizii (subdomena je http://cld.literatur.org ). Odprl bom novo opcijo "Knjižna razstava v knjižnici Šolskega centra Celje".

Simbolni predmeti so bili naslednji: pet razstavnih mrež (pravokotna oblika), 21 knjig, 21 kovinskih knjižnih stojal, razstavni plakat, tri fotografije (Celje), štirje kovinski klini, šesterokotna razstavna miza, dve reviji Vsesledje, lonènica (beli cvet).

1. Pet razstavnih mrež (pravokotna oblika) - za knjižno razstavo sem uporabil pet razstavnih mrež pravokotne oblike. V tem primeru sem imel v mislih sintezo simbolov "MREŽA", število "PET" in pravokotnika oziroma "KVADRAT SONCA".

Pomen mreže: mreža je simbol povezovanja in služi kot sredstvo, ki prestreže oziroma zbira duhovno silo.

Pomen pravokotnika (v tem vidiku "Kvadrat sonca) je v tem, da simbolizira popolnost razmerij med zemljo in nebom ter željo èlanov družbe, da bi sodelovali pri takšni popolnosti.

Število pet pomeni akcijo, ustvarjalnost, dinamiènost, gibanje.

Kljuèno idejno sporoèilo petih pravokotnih razstavnih mrež je v zbiranju in povezovanju ustvarjalnih ljudi s podobnimi željami.

2. 21 knjig - v tem primeru sem izvedel sintezo med simboloma števila 21 (7 7 7) in knjigo. Knjiga simbolizira poleg znanja in modrosti, predvsem svet, v katerem živimo. Knjige sem razvrstil na tri razstavne mreže po sedem kosov in to v obliki križa, ki simbolizira enotnost in prebujajoèega èloveka, ki je v fiziènem, intelektualnem in emocionalnem ravnovesju. Prav to sem podkrepil s številom 21, ki simbolizira popolnost in s tem doseženi cilj, da se èlovek dviguje nad osebnostnimi slabostmi. Številko 21 sem izbral tudi zaradi tega, da bi ponazoril 21. stoletje, ki pomeni pravi preporod za Celjsko literarno sceno, kajti od 1862 leta v Celju praktièno ni bilo pravega literarnega društva (Celjsko literarno društvo je bilo ustanovljeno leta 2001). Tretji vidik, da sem za simbolièno sporoèilo izbral število 21 je v tem, da je število 21 sestavljeno iz treh sedmic, ki simbolizirajo dejavnega in popolnega èloveka ter povrhu tega število sedem predstavlja sedem svobodnih umetnosti.
3. 21 kovinskih knjižnih stojal - predstavlja trdno podlago za knjige.
4. Razstavni plakat - je ponazarajal naslov razstave in je bil osredotoèen na DRUŠTVO. Beseda DRUŠTVO je sestavljeno iz sedmih èrk in v tem primeru predstavlja društvo neko dejavno in popolno telo, ki je pogojno primerljivo z dejavnim in popolnim posameznikom.
5. Na razstavnem plakatu je obiskovalec razstave lahko zagledal tri fotografije. Fotografija mesta Celja (prostor, v katerem delujejo literati), Celjski grad (zaklad preteklosti, ki se je ohranil do današnjih dni) in zemljevid (simbolizira prostorsko orientacijo).
6. Štirje kovinski klini - ponazarjajo štiri nebesne smeri (vzhod in zahod sonca) in povrhu tega pomenijo trdnost, vztrajnost in izdržljivost doloèene skupnosti (primerljivo z alpinizmom).
7. Šesterokotna razstavna miza - z njo sem ponazoril èebeljo matico, kjer domujejo ustvarjalni in skrbni prebivalci, ki pušèajo za sabo bogate sledi.
8. Dve reviji VSESLEDJE - Vsesledje je skovanka, katero si je izmislil literat Artur Štern. V tem kontekstu sem predvsem mislil na VSE SLED JE, kar bi pomenilo, da literati pušèajo za sabo sledi v obliki zapisov (npr. knjig). Literati seveda ne proizvajajo MEDU kot èebele, ampak zapise oziroma kulturne spomenike, ki govorijo o svetu, o življenju in o smrti.
9. Rastlina z belim cvetom - sem v tem primeru primerjal z razcvetom, ki simbolizira zgošèeno in akumulirano sonèno energijo, ki daje društvu in posameznikom v njem življenje. Rastlina predstavlja smotern sistem (cvet je v tej povezavi pogojno primerljiv s knjigo), ki živi v simbiozi z nebom in zemljo (v zemlji raste, a od neba dobi sonce in vodo).¹⁷

Pripraviti knjižno razstavo lahko pomeni pravi umski napor, kajti scenarij je mnogokrat prav vezan na komponente èasa, prostora in materiala. Razstavljalec se mora temu prilagoditi in uporabiti tisto, kar ima na voljo. Naj še v tem tedenskem poroèilu poleg navedbe literature o knjižnih razstavah, objavim fotografijo, ki prikazuje del knjižne razstave Celjskega literarnega društva:

1. Baèer, K., Petrov, N. & Zoran, I.: Pripraviti knjižno razstavo ni majhen napor. - V: Dolenjski razgledi, Sn. 5, št. 1 (21. III. 1983), str. 14-15.
2. CLARKSON, C.: Varno ravnanje s srednjeveškimi knjigami in prvotiski … dosegljivo na Internetu pod naslednjim naslovom: http://www.ff.uni-lj.si/biblio/monogr.htm (2002-04-20)
3. Reisp, B.: Knjižne razstave študijskih knjižnic v letu 1969. - Knjižnica 14 (1970) 1-4, str. 114-123.
4. Splichal, J.: Razstava knjižnih ilustracij : sreèanje pesnikov in slikarjev na razstavi Likovni jezik Dolenjske založbe V: Delo. - 35, št. 44 (24.II.1993), str. 7.
5. Reijnders, T.: Broodhaers, Marcel 1995. - Kunst Museum Journal Vol. 6 (1995) No. 2, str. 33-41.
6. Zoran, I.: Razstava o književniškem konzulu : knjižno in fotografsko razstavo, posveèeno 70-letnici dr. Otona Berkopca. - V: Dolenjski list. - 27, št. 51 (23.XII.1976), str. 91.

1. Bookexhibitions … dosegljivo na Internetu:

http://www.dlsu.edu.ph/offices/library/plai/plai%20history.htm (2002-04-21)

2. Bibliotheksausstellung … http://www.bg.fr.bw.schule.de/biblio.html (2002-04-15)
3. Bücherausstellung … dosegljivo na Internetu: http://www.amazon.de/exec/obidos/ASIN/3522119401 (2002-04-20)
4. http://www.stmukwk.bayern.de/els/lehrer/amtsbl/2001/13-13.html (2002-04-19)
5. http://www.konkursbuch.com/html/tawada.html (2002-04-17)
6. http://www.uni-koblenz-landau.de/dokumente/st-info-ld-01.pdf (2002-04-18)
7. http://www.snl.ch/d/fuehr/v_ausst.htm (2002-04-18)
8. http://www.datadiwan.de/gfbk/pressea/news05.htm (2002-04-20)
9. http://www.tanzinolten.ch/media_2001/pdf/tio2001_programm_print.pdf (2002-04-21)
10. http://www.inst.at/trans/4Nr/daigger.htm (2002-04-20)
11. http://www.hu-berlin.de/presse/zeitung/99_00/num_4/6.html (2002-04-21)
12. http://www.buch-antiquariat.de/inh_frue.html (2002-04-21)
13. http://www.sub.uni-hamburg.de/informationen/aktuelles/ausver/ausver2000.html (2002-04-21)
14. http://www.hersbrucker-zeitung.de/heb/hz_ka0.html (2002-04-21)

V tem tednu so srednješolci Šolskega centra Celje odprli razstavo o ekskurziji v Firencah. Na njej so lahko obiskovalci razstave na štirih razstavnih panojih obèudovali sedem plakatov, na katerih je bilo nalepljenih niè manj kot 78 fotografij, nekaj risb in trije zemljevidi mesta Firence. Avtorji razstave so bili dijaki in dijakinje Gimnazije Lave: Alenka Kramer, Marko Bojinoviæ, Janja Napast, S. Manojloviè, È. Moèivnik, R. Ogrizek, M. Dežan, J. Štefanèiè, Katarina J., Kristina Bele, Nina Jelen, Tjaša Marinc, itd.

Razstavo sem razdelil na pet scen.

1. scena ali uvod na desni strani

Barvna podlaga: svetlo modra.

Barvna podlaga: svetlo rjava.

V tretji sceni je obiskovalec razstave dobil vpogled v razliène turistiène znamenitosti mesta Firence. Na sredi tega razstavnega panoja je bil viden bledo rdeèkast roèno narisan zemljevid mesta Firenca, kjer so bile kljuène mestne znamenitosti oštevilèene od 1-9. Tudi fotografije so bile temu ustrezno oštevilèene, tako da se je lahko obiskovalec razstave zadovoljivo orientiral glede pozicij, kjer ti kulturni spomeniki stojijo (znamenitosti so bile: npr. Cappello Midicee, Palatio Signoria, Palatio Bargello, hiša Danteja Aligheria, itd.).

Fotografije s tega razstavnega panoja so bile pretežno osredotoèene na prikaz družabnega vzdušja dijakov na tej ekskurziji. Mladi dijaki so se oèitno sorazmerno dobro zabavali, kot da bi svojo mladost poistovetili z veènostjo starih kulturnih spomenikov.

V knjižnico je prišla dijakinja tretjega letnika Gimnazije Lave z delno profiliranem informacijskim problemom v zvezi s podroèjem antibiotikov. Zaprosila me je, da bi ji pomagal najti ustrezno literaturo za seminarsko nalogo, vendar pa zaradi šolskega pouka ni imela mnogo èasa, da bi si sama poiskala zaželeno literaturo. Povedala mi je, da bi želela imeti podatke za zgodovino antibiotikov in sicer za glavne skupine antibiotikov; za klasifikacijo antibiotikov glede na izvor, naèin pridobivanja, uèinek, spekter delovanja; za problem razvoja rezistence pri mikroorganizmih in glede pomena ter uporabe antibiotikov.

Ta informacijski problem te dijakinje se mi je zdel zanimiv, še zlasti zaradi tega, da dijakinja sicer ni poznala literarne vire o tej tematiki, niti ni toèno vedela, kje si poiskati ustrezno literaturo, vendar pa je imela informacijski problem zelo dobro razèlenjen na malo poprej opisane elemente (npr. zgodovina antibiotikov, glavne skupine antibiotikov, itd.). Prav to dejstvo me je motiviralo, da sem se nekoliko intenzivnejše ukvarjal s to tematiko. Kako organizirati informacije za informacijske potrebe dijakov in profesorjev, da izgubijo èim manj èasa in energije za iskanje informacij? V današnjem civiliziranem svetu ne predstavlja toliko problem dostop do informacij, kajti informacij je mnogokrat pri razliènih poizvedbah še preveè. V današnjem èasu predstavlja glavni problem organiziranost informacij. Kako iz pravcate množice podatkov in informacij izbrati najbolj relevantne za razrešitev doloèenega informacijskega problema? Na kakšen naèin že pripraviti doloèene informacije, ki zadovoljijo razliène informacijske potrebe (informacije širokega spektra za doloèeno strokovno podroèje, npr. biologija)?¹⁸

Ko sem tako razmišljal sem se spomnil, da bi bila zelo smoterna izdelava hierarhiènega online tezavra, ki bi vseboval tako definicije doloèenih pojmov, kot tudi navedbo razliènih literarnih referenc, ki bi lahko zadovoljevale informacijsko potrebo. Povrhu tega bi lahko tovrsten tezaver tudi vseboval podatke o lokacijah tovrstnih informacijskih objektov (npr. uèbeniki, revije, spletni naslovi, itd.). Na ta razmišljanja se bom nekoliko pozneje vrnil, kajti zdaj naj sledi opis, kako sem poiskal informacije za temo seminarske naloge z naslovom "Antibiotiki".

1. korak: V OPAC lokalne baze podatkov knjižnice ŠCC sem vtipkal kljuèno besedo "Antibiotiki". Nad zadetki sem bil nekoliko razoèaran, kajti dobil sem sorazmerno malo naslovov.
2. korak: Vtipkal sem razliène kljuène besede kot npr. naslednje poizvedbe: biologija and antibiotiki, kemija and antibiotiki, medicina and antibiotiki, zdravila. Število zadetkov se je s tem pristopom poveèalo, vendar se je pozneje izkazalo, da dijakinje te literature ni potrebovala.
3. korak: Šel sem do knjižnih polic in nabral razliène publikacije, ki so obravnavale zastavljeno tematiko. Na takšen naèin sem si nabral kar lepo število publikacij. Povrhu tega sem pogledal še v razliène enciklopedije in jih priložil zraven ostalih knjig.
4. korak: Za pravo organizacijo informacij mi je zmanjkalo èasa, kajti vsak trenutek je lahko prišla dijakinja, tako da sem raje nanjo poèakal. S samolepilnimi listki, ki so še od inventure ostali (takrat sem z njimi oznaèeval nezašèitene knjige), sem oznaèil zgolj strani v knjigah, kjer je bilo nekaj besed o antibiotikih.
5. korak: Kot obljubljeno, je dijakinja prišla ob toèno domenjeni uri, vendar pa zopet ni imela mnogo èasa, kajti morala se je vrniti k pouku, tako da sva se na hitro domenila, katere publikacije bi ji prišle prav in katere bi lahko izloèila. Literature je bilo dovolj, tako da ni bilo potrebno pogledati še v druge baze podatkov drugih knjižnic.
6. korak: Dijakinji sem še povedal, da obstaja na Internetu kar nekaj spletnih strani, ki v besedi in sliki izèrpno obravnavajo antibiotike (npr. spletna stran Plive).
7. korak: Dijakinjo sem vprašal, èe je bila s storitvijo zadovoljna in èe je njen informacijski problem zadovoljivo razrešen. Dijakinja je izjavila, da je zelo zadovoljna in da je njen informacijski problem odpravljen. Na koncu najinega referenènega pogovora sem jo poprosil, èe bi mi lahko, ko bo zakljuèila seminarsko nalogo, izroèila en izvod njene uporabljene literature, kar bi lahko za poznejša poizvedovanja prišlo prav.

Kakšnih deset minut po tistem je v knjižnico prišla druga dijakinja s podobno željo, kajti tudi ona si je izbrala prav to temo za seminarsko nalogo. Èe sem za poizvedovanje prve dijakinje porabil natanko 45 minut, sem zdaj to poslanstvo opravil v pièlih petih minutah, kajti na podlagi prvega primera, sem lahko razrešil drugi, ki je bil precej podoben.

Prav ta èasovni kontrast me je spodbudil, da bi zaèel uresnièevati idejo o online tezavru, kjer bi lahko poleg osnovnih podatkov o doloèeni temi, ki bi bili sistematièno organizirani in znane stopnje informacijske zahtevnosti uporabnika, lahko dobil tudi ustrezne reference. Zdaj bo sledil aplikativni idejni osnutek o online tezavru, ki naj bi olajšal pisanje seminarskih nalog in delo bibliotekarja pri poizvedovanju ustreznih podatkov in informacij.

RF2 http://www.solajenora.krneki.org/biologija/referati/mikrobak.zip (2002-04-26)

COBISS Preverite, èe je publikacija izposojena ali pa preverite, èe naša knjižnica ima doloèeno publikacijo, ki bi jo želeli?

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

RF1 http://www.pliva.si/multi.php?p=30RF2 (2002-04-16)

COBISS Preverite, èe je publikacija izposojena ali pa preverite, èe naša knjižnica ima doloèeno publikacijo, ki bi jo želeli?

ABS V tem uèbeniku lahko dobi dijak informacije o zgodovini antibiotikov, lastnostih in principu delovanja. V knjigi je celo upodobljena slika biokemika R. Flemminga.

COBISS Preverite, èe je publikacija izposojena ali pa preverite, èe naša knjižnica ima doloèeno publikacijo, ki bi jo želeli?

BT … Kratica pomeni širši oziroma nadrejeni izraz

UF … Kratica pomeni "Uporabimo za".

NT … Kratica pomeni podpomenka.

NTP …Kratica pomeni podrejeni partitativni izraz

RF … Kratica za reference (knjige, revije, spletne strani, ipd.)

ABS … Kratica za kratek opis vsebine doloèenega dokumenta (knjige, spletne strani, ipd.).

Cremmins, E.T.: The art of abstracting, Reading, 1996

Dublin Core Metadata Initiative. http://dublincore.org (2001-03-22)

Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise. Ljubljana, 2000

MARC Standards. http://lcweb.loc.gov/marc (2001-03-22)

Rowley, J.: Organising knowledge. Aldershot, 1992

The role of classification schemes in Internet resource description and discovery. http://www.ukoln.ac.uk/metadata/desire/classification (2001-03-22)

Rowley, J.: The basics of systems analysis and design for information managers. London, 1994

Schneiderman, B. Designing the user interface. Reading, 1998

Pripomba: ABC register za online tezaver še nisem izdelal! Tezaver je zelo koristen in kvaliteten pripomoèek za organiziranje informacij, vendar pa je, še zlasti za srednješolce težje dojemljiv. Morda bi bilo smotrno se nekoliko odmakniti od tezaverskih standardov in tovrstno organizacijo informacij drugaèe poimenovati? 

Spoštovani!
Sporoèamo vam, da smo prenovili spletne strani Ministrstva za šolstvo,
znanost in šport, ki si jih boste lahko na naslovu http://www.mszs.si
ogledali od petka, 26. aprila 2002. Sedanje spletne strani na naslovih
http://www.mzt.si in http://www.mss.edus.si pa ne bodo veè dosegljive.
Ob tej spremembi boste morebiti imeli kakšne nevšeènosti, zato vas lepo
prosimo za razumevanje.
Želimo in upamo, da boste na novih straneh našli iskane informacije.
Vabljeni k ogledu naših novih spletnih strani.
Lepo vas pozdravljam,

  GLAVNA STRAN