poglavje5

POVZETEK KAZALO

1. POGLAVJE

2. POGLAVJE

3. POGLAVJE

KONTAKT

4. POGLAVJE

5. POGLAVJE

6. POGLAVJE

 GLAVNA STRAN

5 Zbiranje informacij

Katera dejanja sem izvedel, da sem si pridobil ustrezne informacije? Preden bom opisal potek tega procesa, bi bilo najprej smiselno poudariti dejstvo, da so knjižnice organizacijske enote, ki zelo nerade izpostavijo še zlasti podatke, ki obravnavajo njihovo poslovanje. Tako sem imel kot zunanja oseba z zbiranjem poslovnih informacij precejšnje težave.

Sicer je bil potek pridobivanja informacij za mojo seminarsko nalogo naslednji:

  1. Nabava ustrezne literature: (Osrednja knjižnica Celje, Centralna tehniška knjižnica Ljubljana, Internet).
  2. Pridobivanje nekaterih informacij v zvezi s poslovanjem knjižnice (dali so mi približne podatke o nabavi računalniške opreme, o višini denarnih sredstev za nabavo knjižničnega gradiva). Podatke sem zbiral s pomočjo dveh knjižnic.

6 Pogled v prihodnost

a.) V prihodnje nameravam izdelati izboljšano različico spletnega UDK informacijskega sistema, ki mu bodo dodani različni seznami (npr. za stalne in občasne uporabnike, za učbenike, učbeniški sklad, seznami najbolj priljubljenih hiperpovezav, statistični seznami v zvezi z ogledi zunanjih spletnih povezav itd.).

b.) Zelo smiselno je po mojem mnenju povezovanje z drugimi šolskimi knjižnicami, sorodnimi organizacijskimi enotami in uporabniki v informacijsko mrežo, ki služi za izobraževanje uporabnikov kot tudi za poslovanje med organizacijskimi enotami (založbe, knjigarne, bukvarne, starinarne, društva ipd.). Na naslednji strani sledi slika 3, ki prikazuje eno od mnogih možnosti, kako naj bi tovrstna mreža izgledala.

 

6.1 Slika 3: Mreža spletnega UDK informacijskega sistema (spletna stran knjižnice SSK, izobraževalna zbirka podatkov, seznami za poslovanje z dobavitelji, elektronsko poslovanje) za srednješolsko knjižnico:

Slika tri prikazuje različne spletne UDK informacijske sisteme srednješolskih knjižnic in sorodnih organizacijskih enot, ki se povezujejo v enotno informacijsko mrežo, ki naj bi služila kakovostnemu vzgojno-izobraževalnemu procesu in hitrejšemu ter cenejšemu načinu poslovanja (npr. poslovanje z založbami v zvezi z nabavo knjig, ipd.).

 

Npr. v UDK informacijskem sistemu je med seboj povezanih šest slovenskih srednješolskih knjižnic (od K1 do K6: sistem naj ne bi bil preveliki), ki imajo lastno izobraževalno zbirko podatkov na enotni UDK osnovi (prav spletno UDK osnovo bi lahko uporabili tudi razni dobavitelji knjižničnega gradiva). Povrhu tega imajo določeni uporabniki dostop do Intraneta in Ekstraneta, medtem ko je dostop do Interneta omogočen vsem uporabnikom (srednješolskim profesorjem, založnikom, srednješolcem, itd.).

 

Intranet je notranji informacijski sistem neke natančno določene skupine uporabnikov (v tem primeru zaposlencev), ki temelji na uporabi storitev in protokolov Interneta.

Ekstranet je skupni notranji informacijski sistem dveh ali več natančno določenih skupin uporabnikov (npr. založbe, knjigarne, starinarne, literarna društva, idr.), ki prav tako kot Intranet temelji na uporabi storitev in protokolov Interneta (Svetovno omrežje omrežij, ki uporablja protokole in storitve odprtih standardov, predvsem sklada protokolov TCP/IP. sin. medmrežje).18

 

Tovrstna spletna UDK informacijska mreža bi lahko omogočila učinkovitejšo, kakovostnejšo in gospodarnejšo nabavo (poslovanje) knjižničnega gradiva v srednješolskih knjižnicah, in povrhu tega bi lahko služila kot spletna stran ter odlična izobraževalna zbirka podatkov, ki bi spremljala informacijsko vedenje uporabnikov, itd.

Spogledujem se z mislijo družbenega ekosistemskega razmišljanja (spletni UDK informacijski sistem opravlja naslednje naloge: izobražuje, zmanjša informacijsko zmedo srednješolcev, omogoča sporazumevanje med uporabniki, spremlja uporabnikove želje in potrebe, služi kot pripomoček za nabavo knjig, omogoča spletne poslovne stike itd.), ki si po osnovnem načelu poleg ponovne uporabe npr. iztrošenih izdelkov (npr. reciklaža starega papirja, stekla, ipd) prizadeva izdelati tudi vsesplošne izdelke. Vsesplošni izdelek je tisti, ki ga lahko uporabimo za več različnih stvari in katere namene je možno združiti med sabo (npr. švicarski nož: vsebuje nož, kompas, pilo, odpirač, itd. ali izobraževalna zbirka - izobraževanje - zmanjšati informacijsko zmedo srednješolcev - spremljanje uporabnikov / spremljanje dobaviteljev knjižničnega gradiva - nabava knjig - poslovni stiki, itd.).

 

Pri nas v slovenskih srednješolskih knjižnicah zaenkrat manj razmišljajo o teh stvareh, kar jim pa tudi ni preveč za zameriti, kajti v bistvu ima Slovenija samostojno knjižničarstvo šele nekaj več kot 12 let. V tem času pa so slovenski knjižničarji bili zelo dejavni!

 GLAVNA STRAN



Datenschutzerklärung
Gratis Homepage von Beepworld
 
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!