poglavje3
3 Predstavitev spletnega univerzalno decimalnega klasifikacijskega (UDK) informacijskega sistema
3.1 Kratek Opis UDK informacijskega sistema
Spletni UDK informacijski sistem je namenjen izobraževanju, obveščanju, sporazumevanju, spremljanju informacijskega vedenja srednješolske populacije (dijaki, zaposlenci). Povrhu tega naj bi služil kot pripomoček pri izbiri kakovostnih dobaviteljev za gospodarnejšo nabavo knjižničnega gradiva v knjižnici SSK.8
UDK informacijski sistem na podlagi informacijskega vedenja uporabnikov na spletu ugotavlja, katera področja človekovega znanja imajo najvišjo vrednost povpraševanja. Ta informacijski sistem vsebuje tudi sezname ustanov, npr. univerz, srednjih šol, knjižnic, založb in knjigarn v Sloveniji. S pomočjo teh seznamov je npr. možno vzpostaviti elektronski stik z dobavitelji knjižničnega gradiva (zaenkrat je to možno samo v simulirani obliki) in si na njihovih spletnih straneh ogledati prednaročniške popuste pri nakupu pomembnih gradiv za srednjo šolo. Povrhu tega UDK informacijski sistem vsebuje tudi seznam najbolj branih knjig, itd. Preden bom predstavil sodila pri izbiri spletnih storitev in izbiri dobaviteljev knjižničnega gradiva za knjižnico SSK, bo po mojem mnenju zelo smiselno predstaviti zgradbo tega informacijskega sistema.UDK informacijski sistem je razdeljen na glavno stran, ki vsebuje naslednje povezave: notranji iskalnik, uvod, posamezna UDK področja, navodilo za navajanje bibliografij, pomoč pri iskanju, na literarno društvo - na tej strani je tudi seznam elektronskih naslovov (v prihodnje namerava to društvo pridobiti srednješolce za literarne dejavnosti), stik z urednikom in zunanje iskalnike (npr. Google, Yahoo, itd.). V bližnji prihodnosti nameravam na to glavno stran dodati še dve povezavi; za spletno razpravljanje (diskusijski forum) in za seznam najbolj priljubljenih spletnih povezav v spletnem okolju UDK informacijskega sistema. S pomočjo spletnega statističnega programa Nedstat spremljam obiske uporabnikov na glavni strani in po posameznih UDK področjih. Posamezna UDK področja vsebujejo opredelitve pojmov, strokovne notranje in zunanje spletne povezave, sezname, razrešene uporabniške probleme za srednješolske raziskovalne in seminarske naloge, bibliografije, biografije, vsebinske povzetke nekaterih knjig (tudi učbenikov), ipd.
3.1.1 Legenda UDK informacijskega sistema
UDK področja so:
UDK področje 0 - splošno o znanosti, sistematika znanosti, računalništvo, informatika, knjižničarstvo, muzeji, obdobne publikacije, itd.
UDK področje 1 - filozofija, psihologija, etika.
UDK področje 2 - vera (religija), krščanska vera, druga verstva (npr. Taoizem, Budizem, idr.).
UDK področje 3 - sociologija, statistika, ekonomika, politika, pravo, socialno delo, etnologija itd.
UDK področje 5 - matematika, astronomija, fizika, kemija, geo
logija, meteorologija, antropologija, biologija itd.UDK področje 6 - medicina in uporabne vede (tehnika, strojništvo, elektrotehnika, živilstvo, gradbeništvo, kemijska tehnika, organizacija proizvodnje itd.).
UDK področje 7 - umetnost, arhitektura, kiparstvo, slikarstvo, grafika, glasba, šport, šah itd.
UDK področje 8 - jezikoslovje (npr. angleščina, nemščina, slovenščina), književnost, literarna teorija, literarna zgodovina, literarne zvrsti itd.
UDK področje 9 - areheologija, domoznanstvo, geografija (zemljepis), biografije, zgodovina itd.
Naj kot zanimivost podam še ponudbo podatkov in pogostost obiskov po posameznih UDK področij od 14.11.2002 do 6.01.2003. Oba kazalca bi mi lahko pozneje služila pri odločanju, npr. na katerem UDK področju bom nabavljal knjižnično gradivo in na katerem to ne bo potrebno. O informacijski ponudbi v tem primeru ne moremo govoriti, kajti po mnenju mnogih informatikov obstaja temeljna razlika med pojmoma podatek in informacija. Po mojem mnenju je naslednja opredelitev podatka in informacije zelo ustrezna:
PODATEK je nevtralno sporočilo o določenem dejstvu, ki še ni ovrednoteno in pripravljeno za sprejem katerekoli poslovne odločitve. INFORMACIJA je določeno sporočilo v nekem znakovnem sestavu, ki je sintaktično pravilno, ima pomen, predstavlja določen pojav in nenazadnje ima za odločevalca pragmatično vrednost, kajti služi za sprejemanje bolj ali manj pomembnih odločitev.9 S programom Microsoft Word (orodja - štetje besed) sem preštel ponudbo podatkov posameznih UDK področij. Besedila s spletnih strani sem preslikal v program Microsoft Word, nakar sem s pomočjo programa za štetje besed določil obseg glede strani, števila vrstic in števila besed. Izid si lahko ogledate v preglednici 3.2 na naslednji strani.
3.2
Preglednica 2: Ponudba podatkov in pogostost obiskov uporabnikov po posameznih UDK področjih od 14.11.2002 do 06.01.2003|
UDK 0 |
UDK 1 |
UDK 2 |
UDK 3 |
UDK 5 |
UDK 6 |
UDK 7 |
UDK 8 |
UDK 9 | |
|
Obseg strani |
11 |
5 |
6 |
15 |
26 |
17 |
5 |
17 |
11 |
|
Število vrstic |
517 |
214 |
269 |
740 |
1286 |
807 |
239 |
758 |
527 |
|
Število besed |
4286 |
1833 |
2164 |
6145 |
10153 |
6925 |
1985 |
6357 |
4739 |
|
Število obiska |
275 |
333 |
331 |
403 |
363 |
327 |
381 |
476 |
554 |
Če na kratko razčlenimo preglednico 2, lahko rečemo, da ni nujno, če je ponudba podatkov velika, da je tudi povpraševanje po teh podatkih temu ustrezno. Kot primer bi podal UDK 5, katera ponudba podatkov znaša 26 strani ali 1286 vrstic formata A4 oziroma 10153 besed, vendar je bila ta stran zgolj 363 krat obiskana. Če si pa ogledamo UDK 9 lahko ugotovimo, da je ponudba podatkov precej manjša, saj znaša 11 strani ali 527 vrstic format A4 oziroma 4739 besed (torej več kot enkrat manj), vendar pa je bila ta stran 554 krat obiskana. Iz tega sledi sklep, da je povpraševanje po podatkih na področju UDK 9 večje kot na področju UDK 5, čeprav je tam precej večja ponudba podatkov . Kot zanimivost sem tudi izračunal besedno gostoto, ki sem jo izračunal po naslednjem obrazcu:
r = Število besed UDK področja / število vrstic (format A4). UDK 0 (8.290 b/v), UDK1 (8.565 b/v), UDK 2 (8.044 b/v), UDK 3 (8.304 b/v), UDK 5 (7.895 b/v), UDK 6 (8.581 b/v), UDK 7 (8.305 b/v), UDK 8 (8.368 b/v) in UDK 9 (8.992 b/v). Spletna listina, katere besedilo je v večji pisavi in povrhu tega še vsebuje slike, ima manjšo besedno gostoto kot neka druga spletna listina, ki vsebuje manj slik in katere besedilo je v manjši pisavi (npr. področje UDK 5 v primerjavi z UDK 9).
Na koncu tega poglavja nameravam predstaviti sodila, ki govorijo v prid uvedbe spletnega UDK informacijskega sistema v knjižnico SSK, kar vključuje tudi izbiro spletnih storitev. Domnevam, da bi uvedba tovrstnega informacijskega sistema tej organizacijski enoti v posredni obliki prinašala celo gospodarsko korist v obliki denarnih prihrankov. Naj predstavim sodila za spletni UDK informacijski sistem! Pri tem bom uporabil prirejeno analizo vložkov in koristi.10 Ta analiza se uporablja še zlasti pri organizacijskih enotah, kjer ni zgolj gospodarska korist v ospredju, temveč tudi neka korist, ki gre v smeri večje družbene blaginje, kar pa ni zelo enostavno izmeriti v obliki denarnih vrednosti! Srednješolske knjižnice navadno niso organizacijske enote, ki naj bi s poslovanjem dosegale dobiček, temveč so to zavodi, ki delujejo tudi v smeri večje družbene blaginje, saj skrbijo za kakovostno izobraževanje in vzgojo srednješolcev ter nenazadnje "proizvedejo" oziroma izoblikujejo izobražene ljudi, ki pozneje lahko širši družbi zelo koristijo (v procesu dela, v izobraževanju itd.). Analiza vložkov in koristi upošteva merljive in nemerljive vložke in koristi ter posredne in neposredne vložke in koristi. Vse prvine ovrednoti in jih prevede v vrednostni izraz. Koristi, ki sem jih pri analizi izbral in ki neposredno niso merljive z denarno vrednostjo, sem določil kot časovno porabo vloženega dela, kar pa je možno vrednostno ovrednotiti s pomočjo kosmate plače šolskega knjižničarja na uro, ki znaša približno 1.500,00 SIT / uro. Tako sem spravil sicer nemerljive koristi v denarni tok (npr. prihranek časa knjižničarja pri svetovanju uporabnikov, kar lahko posredno koristi pri neposrednem trženju, tako da knjižničar na spletu spremlja znižane prednaročniške cene knjig po knjigarnah. Prav za tovrstno dejavnost sicer ne bi imel dovolj časa in bi npr. spregledal vrsto znižanih prednaročniških cen).
Kot sodilo bom uporabil čisto sedanjo vrednost (ČSV), ki se izračuna po naslednjem obrazcu:
ČSV = PV1/(1+K) + PV2/(1+K)2 + PV3/(1+K)3 + PVn/(1+K)n - IO
Legenda:
ČSV … čista sedanja vrednost
PV … prihodnji čisti prejemki
K … obrestna mera
n … trajanje naložbe
IO … naložbeni izdatki
S pomočjo naslednjima dvema preglednicama bom primerjal med sabo preteklo stanje brez spletnega UDK informacijskega sistema s predvidenim sedanjim stanjem (s spletnim UDK informacijskim sistemom).
|
3.3 Preglednica 3: Preteklo stanje brez spletnega UDK informacijskega sistema | ||
|
Neposredni izdatki |
Izdatki brez spletnega UDK informacijskega sistema |
0.000,00 SIT |
|
Izdatki brez spletnih storitev za UDK informacijski sistem (npr. iskalniki, statistični programi, ipd.) |
0.000,00 SIT | |
|
Kosmata plača šolskega knjižničar ja na leto oziroma 336 dni 2688 ur |
4.032.000,00 SIT | |
|
Finančni vložki za nabavo knjižničnega gradiva |
4.000.000,00 SIT | |
|
Posredni izdatki |
Letni izdatki, nastali zaradi posrednega trženja npr. trgovanja z akviziterji (provizija okoli 10%) |
400.000,00 SIT |
|
Svetovanje uporabnikov za zahtevnejše informacijske probleme (npr. za raziskovalne naloge, ipd.) je obsegalo skupaj 100 ur na leto |
100 x 1.500,00 = 150.000,00 SIT | |
|
Slabša obveščenost glede nabave knjižničnega gradiva v prednaročilu (posredno trženje). np r. za 200 kosov knjig |
200 x 1.000,00 SIT = 200.000,00 SIT | |
|
Nabava 200 kosov knjižničnega gradiva letno s poprečno ceno 10.000,00 SIT, ki zgolj stojijo na policah in niso nacionalnega pomena |
10.000,00 x 200 = 2.000.000,00 SIT | |
|
SKUPAJ: 10.782.000,00 SIT | ||
Zaradi večje nazornosti naj na kratko obrazložim izbrane neposredne in posredne izdatke (vložke) v preteklosti!
1.) neposredni izdatki
a.) Naložbeni izdatki UDK informacijskega sistema znašajo 0.000,00 SIT (če ni informacijskega sistema, tudi ni izdatkov z njim).
b.) Naložbeni izdatki za spletne storitve (npr. iskalniki, statistični programi, seznam elektronskih naslovov, diskusijski forum, itd.) znašajo prav tako 0.000,00 SIT.
c.) Kosmata plača šolskega knjižničarja na leto znaša 4.032.000,00 SIT !
- Finančni izdatki za nabavo knjižničnega gradiva so bili 4.000.000,00 SIT (knjižnica SSK dobi tovrstno vsoto za nabavo knjižničnega gradiva). Količina nabavljenega knjižničnega gradiva v enem letu s poprečno nabavno ceno po 10.000,00 SIT je 400 kosov.
2.) Posredni izdatki
a.) Poslovanje s trgovskimi zastopniki in drugimi posredniki znaša v enem letu zaradi 10 % provizije od prodanega izvoda knjižnične enote 200.000,00 SIT (ko knjižnica posluje npr. s trgovskim zastopnikom, le-ta pobere tudi najmanj 10 % provizije za vsako prodano knjigo, pri čemer se tako zvišuje tudi nabavna cena knjige, kajti tržni posrednik zaračunava svoje storitve. Pri založbi Slovenska knjiga npr. dajejo zastopnikom celo do 30 % provizije za en prod
ani izvod. Je pa tudi res, da v tej založbi mnogokrat proizvajajo knjižne proizvode z višjo ceno, npr. faksimilizirane bibliofilske izdaje, ponatise, razkošne enciklopedije, ipd.).b.) V srednješolskih knjižnicah obstajajo precej zapleteni informacijski problemi dijakov, ki večinoma niso razrešljivi v dveh minutah, temveč zahtevajo dober premislek in knjižničarju vzamejo veliko časa. Tako je svetovanje uporabnikov za zahtevnejše informacijske probleme (npr. za raziskovalne naloge, za seminarske naloge) obsegalo 100 ur na leto, kar pomeni 150.000,00 SIT (1.500,00 SIT /h x 100 h = 150.000,00 SIT).
- Knjižničar je glede elektronske nabave knjižničnega gradiva v prednaročilu slabše obveščen in ne pozna dobro možnosti, ki jih nudi spletno poslovanje. Tako npr. spregleda 200 kosov knjig v enem letu, ki bi jih sicer lahko ceneje nabavil. Ta vsota znaša 200.000,00 SIT.
d.) Od 400 knjig, ki jih je knjižnica SSK nabavila, je 200 knjig takšnih, ki niti enkrat niso našle svojega uporabnika in zgolj stojijo na policah. Prav tako tudi niso nacionalnega pomena. Knjižnično gradivo, ki zgolj stoji na policah, pomeni zgrešeno vlaganje. S tega vidika lahko izračunam: 200 kosov knjižničnega gradiva krat 10.000,00 SIT (poprečna cena enega kosa) znaša 2.000.000,00.
Če seštejem vse neposredne in posredne zneske dobim teoretični znesek preteklih izdatkov okoli 10.752.000,00 SIT!
|
3.4 PREGLEDNICA 4: PRIREJENA ANALIZA VLOŽKOV IN KORISTI | ||
|
VLOŽKI IN KORISTI (predvidevanje posledic) | ||
|
Sedanje stanje s spletnim UDK informacijskim sistemom | ||
|
V ložki |
Izdatki za spletni UDK informacijski sistem |
60.000,00 SIT |
|
Izdatki za spletne storitve (npr. iskalniki, statistični programi, ipd.) |
10.000,00 SIT | |
|
Kosmata plača šolskega bibliotekarja na leto (vračunano je tudi delo za informacijski sistem okoli 2 40 ur) |
4.032.000,00 SIT | |
|
Nadzor, dopolnjevanje in posodobitev UDK informacijskega sistema zahteva 240 delovnih ur na leto |
240 x 1.500,00 SIT = 360.000,00 SIT | |
|
Letni stroški za nabavo knjižničnega gradiva |
4.000.000,00 SIT | |
|
Koristi |
Boljša obveščenost glede nabave knjižničnega gradiva v prednaročilu (neposredno trženje) |
200 x 1.000,00 SIT = + 200.000,00 SIT |
|
Prihranki denarja, nastali zaradi neposrednega načina trženja, npr. elektronsko trgovanje (provizija okoli 10% odpade) |
+ 400.000,00 SIT | |
|
Svetovanj e uporabnikov za zahtevnejše informacijske probleme (npr. za raziskovalne naloge, ipd.) bi obsegalo v enem letu vsega skupaj 91 ur (prihranek časa) manj! |
91 x 1.500,00 SIT = +136.500,00 SIT | |
|
S pomočjo UDK informacijskega sistema bi bil obrat knjižničnega gradiva s poprečno ceno 10.000,00 SIT boljši za 50 % |
100 x 10.000,00 SIT = 1.000.000,00 SIT | |
|
Vložki: 9.062.000,00 SIT Koristi: 1.736.500,00 SIT | ||
|
Razlika: 7.325.500,00 SIT | ||
|
Primerjava med preteklim stanjem in sedaj: 10.782.000,00 SIT - 7.325.500,00 SIT = 3.456.500,00 SIT je predvidena čista prihodnja korist za eno leto! | ||
1.) Vložki
a.) Izdatki za UDK informacijski sistem so 60.000,00 SIT (npr. letna priključitev na omrežje).
b.) Naložbeni izdatki za spletne storitve (npr. iskalniki, statistični programi, seznam elektronskih naslovov, spletna oglasna deska itd.) znašajo 10.000,00 SIT letno.
c.) Kosmata plača šolskega bibliotekarja na uro bo ostala ista po1.500,00 SIT na uro (hipotetično). Vloženo delo v informacijski sistem je všeto.
d.) Za nadzor in posodobitev spletnega UDK informacijskega sistema bo knjižničar porabil okoli 240 delovnih ur na leto, kar znaša 360.000,00 SIT!
f.) Knjižnica dobi isto vsoto denarja okoli 4.000.000,00 SIT za nabavo knjižničnega gradiva, ki jo namerava tudi porabiti!
2.) Koristi
- Knjižničar bo s pomočjo UDK informacijskega sistema lahko lažje na tekočem o cenah knjižničnega gradiva v posameznih knjigarnah, saj mu bodo vseskozi na voljo različni spletni seznami. Prav to mu bo omogočilo hitrejšo zaznavo pri nabavi knjižničnega gradiva npr. v prednaročilu! Če npr. vzamem, da bodo v enem delovnem letu nabavili 200 kosov knjižničnega gradiva po poprečn o 1.000,00 SIT bolj ugodni ceni kot prejšnjo leto, bodo s tem privarčevali 200.000,00 SIT.
b.) S pomočjo elektronskega poslovanja (neposredno trženje) lahko knjižnica SSK na leto prihrani okoli 400.000,00 SIT.
c.) Svetovanje uporabnikov za zahtevnejše informacijske probleme (npr. za raziskovalne naloge, za seminarske naloge) je v preteklem obdobju obsegalo 91 ur več časa / leto, kar pomeni prihranek za 136.500,00 SIT ! Knjižničar se lahko v tem času posveti spremljanju (npr. knjižničar zelo marljivo spremlja prednaročniške cene knjig pri različnih založbah ipd.) dobaviteljev knjižničnega gradiva.
d.) S pomočjo spletnega UDK informacijskega sistema je možno spremljati različna informacijska vedenja uporabnikov v srednješolski knjižnici, kar vključuje tudi bralne navade uporabnikov, tako da naj bi v tem pogledu bil načrt nabave knjižničnega gradiva bolj natančen. Predvidevam, da bi bil v tem letu obrat knjižničnega gradiva s poprečno ceno 10.000,00 SIT boljši za 50 odstotkov (%). To se pravi, da bi bilo 100 eno
t knjižničnega gradiva od 200 uporabljenih, kar pomeni gospodarski prihranek za okoli 1.000.000,00 SIT.
Predvidena prihodnja korist (PV0 = 3.456.500,00 SIT), ki je bolj izid posrednih koristi v enem letu izračunam po obrazcu za čisto sedanjo vrednost (ČSV), npr. za tri leta! Obrestna mera naj bo 10 % (sicer je približno 8,4%)! Za začetni naložbeni izdatek pri izdelavi spletnega UDK informacijskega sistema bom določil 70.000,00 SIT, kar lahko obrazložim s pomočjo dveh postavk:
- Za izdelavo spletnega UDK informacijskega sistema sem uporabil izključno brezplačne spletne storitve (npr. upoštevam zraven ceno za omrežno priključitev na Internet)
- Šolski knjižničar ima priznanih 40 ur dela v tednu, čeprav dela zgolj 35 ur, kar je utemeljeno spričo dejstva, da lahko šolski knjižničar teh pet ur v tednu koristi za spremljanje kulturnih prireditev, spremljanje knjižnih novosti - prebere novo knjigo, za seminarje v zvezi s knjižničarstvom, lahko opravlja nujna knjižničarska dela po službi, lahko raziskuje itd.). Zan imivo pa je, da do lanskega leta raziskovalno delo (tudi inovativno delo) ni bilo eksplicitno omenjeno!? Skratka spletni UDK informacijski sistem sem izdelal v tem času.
PV1 … prihodnji čisti prejemek za prvo leto PV2 … prihodnji čisti prejemek za drugo leto PV3 … prihodnji čisti prejemek za tretjo leto PV0 = PV1 = PV2 = PV3 = 3.456.500,00
K … obrestna mera kapitala10 %
IO … naložbeni izdatki = 70.000,00 SIT n = 3 leta
ČSV = PV1/(1+K)
1 + PV2/(1+K)2 PV3/(1+K)3 - IO
ČSV = 3.456.500,00 /1+0,1 +3.456.500,00 /1+0,01 +3.456.500,00 /1+0,001 - 70.000,00 = 3.142.272,73 + 3.422.277,23 + 3.453.046,95 - 70.000,00 = +9.947.596,91 SIT znaša čista sedanja vrednost, vendar pa pri izračunu nisem upošteval npr. 7% inflacijo za prvo, drugo in za tretje leto (zelo poenostavljeno in optimistično gledano) itd.11
Ta poenostavljena analiza mi odgovori na naslednje vprašanje: "Ali je smiselno in koristno v knjižnico SSK uvesti spletni UDK informacijski sistem?" Odgovor je seveda pritrdilen, tako z družbenega vidika (izobraževanje, vzgoja, upoštevanje želja in potreb uporabnikov, itd.), kot tudi z gospodarskega vidika, saj je analiza celo pokazala prihranek denarnih sredstev, ki je znašal 9.947.596,91 SIT na tri leta. Izid morda ni najbolj resničen oziroma natančen, vendar pa mi je ta analiza posredovala naslednje spoznanje:
"Koristi, ki so v preteklosti in sedanjosti bile dokaj nezaznavne, lahko na daljši časovni rok postanejo (če smo jih uspeli odkriti in pravilno usmerjati) denarna vrednost." Seveda tovrstna analiza ne bi bila primerna za negotove ali pa celo tvegane naložbe.
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!