poglavje4

POVZETEK KAZALO	1. POGLAVJE	2. POGLAVJE	3. POGLAVJE
KONTAKT	4. POGLAVJE	5. POGLAVJE	6. POGLAVJE

4 Izbira dobaviteljev pri nabavi knjižniènega gradiva s pomoèjo spletnega UDK informacijskega sistema

Vsebina nabavne funkcije je v priskrbi in varstvu delovnih predmetov ali priskrbi storitev. Današnji pomen nabavne funkcije tièi v naroèanju blaga ali storitev, v prevzemu in skladišèenju delovnih predmetov, v raziskovanju nabavnega trga, v naèrtovanju nabave, v preuèevanju ustreznega stika z dobavitelji, v raziskovanju nabavnih poti, v odloèitvah glede izbire dobaviteljev itd.12 Z odloèitvami glede izbire dobaviteljev knjižniènega gradiva se bom v nadaljevanju te seminarske naloge ukvarjal.

Pri izbiri dobaviteljev gre prvenstveno za zagotovitev potrebne kolièine in ustrezne kakovosti delovnih predmetov po primernih cenah in plaèilnih pogojih. Izbira dobavitelja s pomoèjo spletnega UDK informacijskega sistema pomeni uporabo razliènih spletnih seznamov (spletne strani knjigarn / založb, seznami najbolj branih knjig, seznami elektronskih naslovov itd.) za hitro in uèinkovito pridobivanje kakovostnih informacij, ki služijo za ustrezne nabavne odloèitve.

V knjižniènih ustanovah uporabljajo pri izbiri dobavitelja knjižniènega gradiva naslednja sodila:

• tehnièno sodilo (spletna stran, opremljenost trgovskih prostorov itd.).
• komercialno sodilo (npr. nabavna cena knjig, transport itd.).
• kakovostno sodilo (kakšen je dobaviteljev sistem?, v kakšnem stanju je dobavljeno knjižnièno gradivo itd.).
• splošne sposobnosti in zmogljivosti dobaviteljev (npr., ali dajejo za dobavljena knjižnièna gradiva tudi kakšen kredit, ipd.).
• sodilo zaupanja (dobavitelj spoštuje poslovne skrivnosti, je verodostojen, ipd.).

Zastavljena sodila bom uporabil pri dobaviteljih, ki imajo najbolj široko zastavljen založniški program v Sloveniji in najbolj ugodne pogoje dobave knjižniènega gradiva. Te založbe so naslednje: Cankarjeva založba, DZS in Mladinska knjiga! Za ovrednotenje posameznih sodil pri izbiri dobaviteljev bom uporabil ocenjevalno lestvico od 1-10 (1 = najslabša ocena, 10 = najboljša ocena) , nakar se bom s pomoèjo modela odloèitvenega drevesa odloèil, kateri od teh treh dobaviteljev ima takšne prednosti, da bi od njega nabavil najveè enot knjižniènega gradiva. Kot pripomoèek k tej analizi sem tudi že izvedel meritve o informacijskem vedenju uporabnikov na spletnem UDK informacijskem sistemu. S pomoèjo statistiène analize (trendi) si bom poskušal dodatno olajšati nabavo ustreznega knjižniènega gradiva. Prvi del naloge se sestoji iz vprašanja "OD KOGA BOM NABAVIL NAJVEÈ KNJIŽNIÈNEGA GRADIVA?", medtem ko se drugi del te naloge sestoji iz vprašanja "S KATEREGA UDK PODROÈJA BOM NABAVIL NAJVEÈ KNJIŽNIÈNEGA GRADIVA (je povezano z založniškim programom)?"

1.) Cankarjeva založba (Ljubljana): http://www.cankarjeva-z.si

Založniški program je zelo širok: leksikoni, atlasi, slovarji, priroèniki, Jezikovni priroèniki, priroèniki za življenje, sprehodi v naravo, slovensko leposlovje, prevodno leposlovje, sodobni klasiki, Nobelovci, zgodovinski in biografski romani, Vilenica, monografije, kuharice, uèbeniki, o SLOVENIJI, potopisi, humanistika, družbene vede, glasba, zgodovina, umetnost, pravo, ekonomika, miniaturne knjige, otroške knjige, tuji jeziki (anglešèina, nemšèina idr.).

1. Obrazložitev ocene 10 glede tehniènega sodila: Cankarjeva založba ima vzorno in pregledno urejene spletne strani, kjer se lahko obiskovalec seznani s plaèilnimi pogoji, z naroèilom in prednaroèilom knjig po znižanih cenah preko Interneta, s knjižnimi novostmi, vsebuje tudi seznam uèbenikov idr.
2. Obrazložitev ocene 10 glede komercialnega sodila: 5 % popust pri nakupu knjig v prednaroèilu in, èe ima kupec kartico ugodnosti, lahko uveljavi celo 10 % popust pri nabavi knjižniènega gradiva. Cankarjeva založba tudi ne zaraèunava stroške dostave, kar je zelo ugodno.
3. Obrazložitev ocene 8 glede kakovostnega sodila: èakalna doba za dostavo knjig so trije delovni dnevi, kar je vèasih nekoliko manj ugodno, še zlasti takrat, kadar knjižnica nujno potrebuje doloèeno gradivo. Dostavljeno knjižnièno gradivo je sicer vedno v vzornem stanju, kajti pošiljke so znotraj še dodatno zašèitene (npr. stiropor, umetna pena, itd.).
4. Obrazložitev ocene 10 glede sodila splošne sposobnosti in zmogljivosti dobaviteljev: kupec ima naslednje možnosti pri nabavi knjižniènega gradiva - z gotovino, obroèno plaèevanje, plaèevanje s kreditno kartico, s položnicami, Eurocard, Visa idr.
5. Obrazložitev ocene 10 glede sodila zaupanja: Cankarjeva založba je bila do sedaj vedno zaupanja vredna poslovna družabnica, saj je vedno spoštovala poslovne skrivnosti.

2.) DZS (Ljubljana): http://www.dzs.si

Založba DZS (Ljubljana) ponuja izredno široko izbiro knjig (podobno kot predhodno obravnavana založba) - leposlovje, leksikoni, enciklopedije, uèbeniki, znanstvena literatura itd.

1. Obrazložitev ocene 8 glede tehniènega sodila: spletna stran ali posameznika ali podjetja je v današnjem èasu postala skorajda nekakšna osebna izkaznica. Spletne strani založbe DZS so sicer kakovostne, vendar pa se na njih manj vešèi obiskovalec težje znajde (npr. knjižni program se težje najde, ipd.).
2. Obrazložitev ocene 7 glede komercialnega sodila: nabavna cena knjig založbe DZS je vedno nekoliko višja in tudi zaraèunavajo stroške dostave.
3. Obrazložitev ocene 8 glede kakovostnega sodila: pri dostavi blaga je dobaviteljski sistem za manj vešèe kupce nekoliko manj pregleden, kajti odvisen je od naèina dostave blaga in èasa naroèila (èakalna doba je dva delovna dneva, vendar so vèasih zamude pri dostavi knjižniènega gradiva celo po tri dni, za kar pa podjetje že v izjavi ne odgovarja). Dostavljeno knjižnièno gradivo pa je sicer vedno v vzornem stanju.
4. Obrazložitev ocene 9 glede sodila splošne sposobnosti in zmogljivosti dobaviteljev: plaèilo je mogoèe samo v enkratnem znesku klasièno, s pomoèjo Eurocarda ali pa s pomoèjo GSM sistema Mobitel, d.d (elektronsko plaèilo).
5. Obrazložitev ocene 10 glede sodila zaupanja: založba DZS založba je bila do sedaj vedno zaupanja vredna poslovna družabnica, saj je vedno spoštovala poslovne skrivnosti.

3.) Založba Mladinska knjiga (Ljubljana): http://www.emka.si

Knjižni program založbe Mladinska knjiga (Ljubljana) obsega najrazliènejše zvrsti: od leposlovja (otroška literatura, mladinska literatura, leposlovje za odrasle), osebni razvoj, zdravo življenje, dom in vrt, turizem in potopisi, uèbeniki do zahtevnih priroènikov in enciklopedij. Poleg tega založba izdaja tudi audio- in videokasete, CD-rome, zemljevide, revije za otroke, mladino in odrasle, bogata pa je tudi dejavnost klubov.

1. Obrazložitev ocene 10 glede tehniènega sodila: spletne strani te založbe so po mojem mnenju zelo pregledne in bogate s koristnimi informacijami. Obiskovalec zlahka najde cene znižanih knjig v prednaroèilu, knjižni program te založbe idr.
2. Obrazložitev ocene 10 glede komercialnega sodila: nabavna cena knjig založbe Mladinska knjiga je vedno nekoliko nižja od drugih založb in pri naroèilih v vrednosti nad 2.900,00 SIT tudi ne zaraèunavajo stroške dostave. Rok dostave knjižniènega gradiva znaša dva delovna dneva. Možna je tudi hitra dostava knjižniènega gradiva, kar zna biti vèasih zelo koristno. Cena hitre dostave znaša 1.370,00 SIT (naroèilo blaga v denarni vrednosti nad 2.900,00 SIT).
3. Obrazložitev ocene 10 glede kakovostnega sodila: dobaviteljski sistem je po mojem mnenju tudi za manj vešèe kupce zelo pregleden in tudi dobavljeno knjižnièno gradivo je vedno v brezhibnem stanju (vèasih v pošiljkah priložijo tudi kakšne beležke ipd.). Èas prispetja knjižniènega gradiva nekoliko niha, kajti odvisen je od naèina dostave blaga in èasa naroèila (èakalna doba je dva delovna dneva, vendar so vèasih zamude pri dostavi knjižniènega gradiva celo po tri dni, za kar pa podjetje že v izjavi ne odgovarja).
4. Obrazložitev ocene 9 glede sodila splošne sposobnosti in zmogljivosti dobaviteljev: knjižnièno gradivo je potrebno v roku treh tednov plaèati ali s kartico ali pa z gotovino.

e.) Obrazložitev ocene 10 glede sodila zaupanja: založba Mladinska knjiga je tudi vedno bila zaupanja vredna poslovna družabnica, ki se knjžnici SSK nikoli ni izneverila z izdajanjem poslovnih skrivnosti. Prav tako se je tudi vedno držala roka dobave naroèenega knjižniènega gradiva.

Èe seštejemo vse toèke ugotovimo, da je založba Mladinska knjiga (C) dosegla 49 od 50 možnih toèk, na drugem mestu se je uvrstila Cankarjeva založba (A) z 48 toèkami od 50 možnih in na tretjem mestu je založba DZS (B), ki je pri tem ovrednotenju dosegla od 50 možnih zgolj 40 toèk.

S ciljem posebej izpostaviti odloèitvena in verjetnostna vozlišèa, bom problem izbire dobaviteljev predstavil še slikovno s pomoèjo odloèitvenega drevesa.

4.3 Slika 1: Odloèitveno drevo za izbiro glavnega dobavitelja knjižniènega gradiva (nadaljevanje sledi na strani 34)

S pomoèjo seznamov iz spletnega UDK informacijskega sistema in natanènejše analize lastnosti treh glavnih dobaviteljev (D) knjižniènega gradiva za knjižnico SSK sem izvedel ovrednotenje teh lastnosti od 1 -10 (ena pomeni najslabša ocena, deset je najboljša ocena). Najslabše vrednosti je dobila založba DZS (B = 40 toèk), kar je lepo razvidno iz odloèitvenega drevesa, kot tudi iz razpredelnice 5. Založba DZS tudi v prihodnje ne bo postala glavna dobaviteljica knjižniènega gradiva za knjižnico SSK.

Težja je doloèitev glavnega dobavitelja knjižniènega gradiva za knjižnico SSK, ko je potrebno izbrati med Mladinske knjigo (C) in Cankarjevo založbo (A). Iz preglednice 5 in odloèitvenega drevesa je lepo razvidno, da je dosegla Mladinska knjiga (C) 49 toèk, medtem ko je Cankarjeva založba (A) dosegla 48 toèk. Po tem ovrednotenju bi ocenil, da bo glavna dobaviteljica knjižniènega gradiva za knjižnico SSK založba Mladinska knjiga (C). Konèno odloèitev bom podal po konèani razèlembi o obiskanosti posameznih UDK podroèij!

Odloèitvena drevesa omogoèajo slikovno predstavitev zaporedja odloèitev in pripadajoèih izidov ter jih je koristno uporabiti za sprejemanje poslovnih odloèitev, še zlasti v razmerah tveganja.13

Ta razèlemba bo odgovorila na naslednja vprašanja, ki jih moram rešiti, da sprejmem najboljšo možno poslovno odloèitev glede nabave knjižniènega gradiva v knjižnici SSK!

1. Katere podatke in informacije uporabniki spletnega UDK informacijskega sistema najveèkrat išèejo?
2. Katera UDK podroèja so najbolj obiskana?
3. Ali mi lahko tovrstna razmišljanja pomagajo pri nabavi knjižniènega gradiva?

Sledi ogled razpredelnice na naslednji strani!

V preglednici 6 so zabeležene najbolj pogoste iskalne poizvedbe na UDK informacijskem sistemu v obdobju od 14.11. - 11.12.2002. Na prvem mestu je sveto pismo s podroèja UDK 2, na drugem mestu sta Sophocles (domneva: uporabnik je iskal informacije v zvezi z njegovimi dramami - Antigona?) in Ciril Kosmaè (za obvezno ètivo?), tretje mesto Einstein, èetrto mesto Kras / pojavi (domneva: uporabnik iskal ustrezne informacije za seminarsko nalogo), peto mesto življenje Mozarta, šesto mesto Jurij Vega, sedmo mesto glasbila (za seminar), osmo mesto Rene Descartes (za referat), deveto mesto Slovenija itd.

Èe si pobliže ogledam prvi dve mesti in ga primerjam s COBISS- ovem seznamom najbolj branih knjig v slovenskih knjižnicah ugotovim, da sta prvi dve mesti dokaj prièakovani (Sveto pismo, Sofokles, Kosmaè, medtem ko je v seznamu na prvem mestu Sofoklejeva Antigona, na devetem mestu "Od Cirila Kosmaèa do …", na 12. mestu "Zgodbe svetega pisma"). V COBISS-ovem seznamu 100 najbolj branih knjig v Sloveniji so na prvih 20 mestih naslednje knjige (seznam je še zlasti zanimiv iz nabavnega vidika, kajti ta seznam nam ne posreduje zgolj podatkov o tem, katere knjige so najbolj brane, ampak nam tudi posreduje število izposoj in celo število rezervacij. Še posebej podatek o številu rezervacij je zelo koristen, kajti pove nam, kolikšen je primanjkljaj doloèenih publikacij na slovenskem knjižnem trgu): 1 Viharno nebo / Wooding, Chris: 1520 izposoj in 245 rezervacij ; 2 Antigona / Sophocles: 1333 izposoj in 913 rezervacij ; 3 Romeo in Julija / Shakespeare, William: 1004 izposoj in 620 rezervacij ; 4 Zloèin in kazen / Dostojevski, Fedor Mihajloviè: 934 izposoj in 805 rezervacij ; 5 Harry Potter, Jetnik iz Azkabana / Rowling, J. K.: 761 izposoj in 298 rezervacij ; 6 Gospodar prstanov / Tolkien, J. R. R.: 755 izposoj in 337 rezervacij

7 Harry Potter, Dvorana skrivnosti / Rowling, J. K.: 738 izposoj in 267 rezervacij

8 Harry Potter, Kamen modrosti / Rowling, J. K.: 678 izposoj in 328 rezervacij

9 Od Ivana Preglja do Cirila Kosmaèa : izbor novel 674 izposoj in 328 rezervacij 

10 Harry Potter, Ognjeni kelih / Rowling, J. K.: 661 izposoj in 308 rezervacij 

11 Križ na prsih / Žabot, Vida: 646 izposoj in 884 rezervacij 

12 Zgodbe Svetega pisma: 644 izposoj in 427 rezervacij 

13 Gospa Bovaryjeva / Flaubert, Gustave: 591 izposoj in 403 rezervacij 

14 Na klancu / Cankar, Ivan: 576 izposoj in 380 rezervacij 

15 Prekrižani naèrti / Sheldon, Sidney: 560 izposoj in 262 rezervacij 

16 Varna vožnja : priroènik za voznike: 559 izposoj in 514 rezervacij

17 Hlapci / Cankar, Ivan: 541 izposoj in 373 rezervacij 

18 Matilda / Dahl, Roald: 538 izposoj in 382  rezervacij

19 Nevarnost / Quick, Amanda: 535 izposoj in 299  rezervacij

20 Pilotova žena Shreve, Anita: 525 izposoj in 245  rezervacij

Prav iz tega seznama je lepo razvidno, da so se srednješolska obvezna ètiva zelo visoko uvrstila (npr. drugo mesto Antigone, tretje mesto Romeo in Julija, èetrto mesto Zloèin in kazen, idr.), prav tako so na visokih mestih mladinska ètiva (npr. Gospodar prstanov, Harry Potter, idr.). Srednješolci so po trenutnih meritvah tista skupina ljudi, ki najveè prebirajo leposlovne knjige. Založba Mladinska knjiga in založba DZS izdajata tudi najveè knjižniènega gradiva v Sloveniji, ki je namenjeno za obvezna šolska ètiva (npr. Antigona, Ljubezen, Jara gospoda, Samorastniki, Bratovšèina Sinjega galeba, Stare grške bajke, Solzice, Hlapci, Zloèin in kazen, Hamlet, Muhe / Zaprta vrata - Mladinska knjiga, a od DZS so naslednja obvezna ètiva: Romeo in Julija, Od Ivana Preglja do …, Zgodbe svetega pisma, Gospa Bovaryjeva, Saloma, Don Kihot itd.).

V naslednji razpredelnici bom prikazal pogostost obiskov uporabnikov SSK po posameznem UDK 0 podroèju za obdobje štirih tednov z namenom, da ugotovim njihovo zanimanje, kar bi mi pri ustrezni nabavi knjižniènega gradiva zelo pomagalo. Izraèunal bom tudi linearne trende za posamezna UDK podroèja po metodi najmanjših kvadratov od 14.11. do 11.12.2002. Zaradi prostorskih razlogov bom prikazal celotni postopek izraèuna samo za UDK podroèje 0, medtem ko bom za druga UDK podroèja zgolj navedel izraèunane trende!14 Linearni trend pomeni sicer neko enakomerno splošno rast ali pa upadanje opazovanih vrednosti, ki se lahko izraèuna po naslednjem postopku:

1. korak: sestavimo razpredelnico z naslednjimi prvinami: èas (t), ki je enak štirih tednov (N = 4), število obiskov po tednih (Y) in vsota (S Y), vrednosti X (0,1,2,3) in vsota (S X), vrednost X² in vsota X².
2. korak: po metodi najmanjših kvadratov izraèunamo vrednosti "a" in "b". S pomoèjo dveh obrazcev izraèunamo (S Y = Na + bS X in S XY = a S X + bS X²) izraèunamo vrednosti "a in b"!
3. korak: Na podlagi dobljenih vrednosti lahko sestavimo enaèbo za linearni trend, na podlagi katerega lahko napovedujemo prihodnje vrednosti glede obiskov po posameznih UDK podroèjih npr. za peti in šesti teden, itd. Z izraèunom za linearni trend je možno sestaviti dobro napoved za pojave, pri katerih ne prihaja do skrajnih odklonov. V primeru, da pa imamo opravka s preveè skrajnimi odmiki, izraèun linearnega trenda ni veè priporoèljiv in se je treba posluževati izraèuna nelinearnega trenda. Splošni obrazec za izraèun lineanega trenda je naslednji:

Kot obljubljeno bom sedaj prikazal celotni izraèun linearnega trenda za obisk uporabnikov na UDK podroèju 0 v èasovnem obdobju štirih tednov, nakar bom sestavil še napoved za naslednji teden.

S Y = Na + bS X

S XY = aS X + bS X²

T = 30.5 + 6.5X - izhodišèe je prvi teden

Napoved za peti teden (najvišja vrednost rasti): T = 30.5 + 6.5X

T₅ = 30.5 + 6.5 ^. 4 = 57 (56,5) obiskovalcev

V petem tednu naj bi po izraèunih 56 obiskovalcev iskalo na podroèju UDK 0!

Podroèje UDK 0: T = 30,5 + 6,5X Napoved za peti teden: 57 obiskovalcev (56,5) RAST

Podroèje UDK 1: T = 42,0 + 5,0X Napoved za peti teden: 62 obiskovalcev! RAST

Podroèje UDK 2: T = 57,6 - 5,4X Napoved za peti teden: 36 obiskovalcev UPAD

Podroèje UDK 3: T = 61,1 - 2,4X Napoved za peti teden: 52 obiskovalcev (51,5) UPAD

Podroèje UDK 5: T = 60,35 - 1,9X Napoved za peti teden: 53 obiskovalcev (52,75) UPAD

Podroèje UDK 6: T = 36,7 + 7,7X Napoved za peti teden: 68 obiskovalcev (67,5) RAST

Podroèje UDK 7: T = 58,2 - 0,30X Napoved za peti teden: 57 obiskovalcev UPAD

Podroèje UDK 8: T = 51,0 + 12,5X Napoved za peti teden: 101 obiskovalcev RAST

Podroèje UDK 9: T = 61,2 + 13,7X Napoved za peti teden: 116 obiskovalcev RAST

Posamezne funkcije trendov zaenkrat zgolj pokažejo nagnjenje k rasti ali upadu obiskovalcev na posameznih UDK podroèjih, vendar pa izraèuni ne upoštevajo obdobja, kjer lahko pride do preobrata v povpraševanju po informacijah (informacijski preobrat npr. zaradi praznikov, bolezni, dopustovanja, ipd.). Tovrstne analize lahko knjižnièarju zelo pomagajo pri nabavi knjižniènega gradiva, saj obvestijo knjižnièarja o tem, po katerih informacijah iz razliènih podroèij èlovekovega znanja uporabniki najpogosteje posežejo (informacijsko povpraševanje). Kakovostne raziskave lahko pripomorejo k izdelavi kakovostnejšega nabavnega naèrta (npr. analiza najugodnejše kolièine naroèil, itd.), kajti s pomoèjo izboljšanega nabavnega naèrta je možno mnogo finanènih sredstev prihraniti ali pa imeti celo dobièek, kar je sicer za knjižnice v Sloveniji zaenkrat še težje uresnièljivo.

Preden se bom lotil nadaljnje razèlembe o obiskanosti posameznih UDK podroèij na UDK informacijskem sistemu v knjižnici SSK, ki bo dodatno podkrepila ali pa tudi omajala dosedanje izide, bi bilo zelo smiselno raèunsko doloèiti najugodnejšo kolièino naroèila glede obveznega šolskega ètiva zgolj za dve založbi, kajti založbi DZS in Mladinska knjiga sta glavni proizvajalki oziroma izdajateljici srednješolskih obveznih ètiv v Sloveniji. Najugodnejša kolièina naroèila je tista, pri kateri so stroški naroèanja in stroški skladišèenja najmanjši (veèje je število naroèil v enem letu, tem veèji bodo stroški naroèanja in tem manjši bodo stroški zaloge).

1.) za založbo DZS: knjižnica SSK nakupuje od te založbe okoli 150 enot knjižniènega gradiva letno (obvezno ètivo). Stroški posameznega naroèila so 200,00 SIT. Povpreèna cena enote znaša okoli 10.500,00 SIT. Letni stroški kolièinske enote v zalogi znašajo 7 % od nabavne cene. V letu 2001 so bili v Sloveniji popreèni letni stroški skladišèenja 14,56 %.15 Najugodnejšo kolièino naroèila za (v tem primeru) obvezna ètiva se izraèuna po naslednjem obrazcu:

pri èemer je: Qu_n … najugodnejša kolièina v posameznem naroèilu =? Qu_p … dvakrat na leto potrebna kolièina = 150 enot p_n … stroški posameznega naroèila = 200,00 SIT p_sz … letni stroški kolièinske enote v zalogi = 790,32 SIT (7 %).

2.) za založbo Mladinska knjiga: knjižnica SSK kupuje od te založbe okoli 200 enot knjižniènega gradiva letno (obvezno ètivo). Popreèna cena enote znaša okoli 9.500,00 SIT. Letni stroški kolièinske enote v zalogi znašajo 7 % od nabavne cene. Izraèun poteka s pomoèjo istega obrazca

Spoèetka navidez majhen denarni prihranek pri naroèilih lahko na daljši èasovni rok preraste v kar zavidljivo vsoto denarja. Prav zato so po mojem mnenju tudi raziskave o informacijskem vedenju uporabnikov zelo koristne, kajti uporabnik je glavno poèelo knjižniène ustanove. Tako kot se trženje nasploh osredotoèi na kupca, prav tako naj bi se knjižnice ravnale po željah in potrebah uporabnikov knjig! To spoznanje naj bo eno od glavnih vodil tudi pri naroèanju knjižniènega gradiva.16

Tudi tiste založbe, ki izvajajo sicer zelo širok založniški program (npr. Cankarjeva založba, založba DZS, založba Mladinska knjiga, idr.), se osredotoèa na posamièna podroèja èlovekovega znanja pri izdajanju knjižniènega gradiva (tako npr. založbi Mladinska knjiga in DZS v primerjavi s Cankarjevo založbo izdajata precej veè leposlovnih knjig kot pa leksikonov, ipd.).

Na naslednji strani bom prikazal dve razpredelnici in dva prikaza, ki bosta obravnavala informacijsko vedenje uporabnikov UDK informacijskega sistema z vidika njihovega predmetnega zanimanja.

4.7.1 Prikaz 2: Pogostost obiskov po UDK podroèjih

Iz preglednice 8 in prikaza 2 lahko razberemo, da je bil v obdobju od 14.11. - 14.12.2002 vrstni red najbolj pogosto obiskanih UDK podroèij naslednji (celokupni obisk po UDK podroèjih je bil 2245 obiskov):

1.) Podroèje UDK 9 (370 / 16,48%) 2.) Podroèje UDK 8 (316 / 14,08%)

3.) Podroèje UDK 3 (262 / 11,67%) 4.) Podroèje UDK 7 (255 / 11,35%)

5.) Podroèje UDK 5 (225 / 10,00%) 6.) Podroèje UDK 1 (214 / 9,53%)

7.) Podroèje UDK 6 (213 / 9,49%) 8.) Podroèje UDK 2 (212 / 9,44%)

9.) Podroèje UDK 0 (178 / 7,93%).

V tej povezavi so obiskovalci najveèkrat iskali informacije o znamenitih osebnostih, o književnosti, o deželah, o svetem pismu, glasbi (glasbeniki) itd.

Najveèje preseneèenje zame je, da je bilo podroèje UDK 0 (raèunalništvo, informatika, knjižnièarstvo, enciklopedije, leksikoni, slovarji, itd.) najslabše obiskano in to kljub dejstvu, da je na tej strani mnogo koristnih in raznovrstnih informacij. Prav na to ugotovitev se bom še pozneje vrnil.

Iz preglednice 9 in prikaza 3 lahko razberemo, da je bil v obdobju od 14.11. - 12.01.2003 vrstni red najbolj pogosto obiskanih UDK podroèij naslednji (celokupni obisk po UDK podroèjih je bil 3891 obiskov ali 100%):

1.) Podroèje UDK 9 (625 / 16,06%) 2.) Podroèje UDK 8 (537 / 13,80%) 3.) Podroèje UDK 3 (460 / 11,82%) 4.) Podroèje UDK 7 (427 / 10,97%) 5.) Podroèje UDK 5 (404 / 10,38%) 6.) Podroèje UDK 2 (373 / 9,59%) 7.) Podroèje UDK 1 (372 / 9,56%) 8.) Podroèje UDK 6 (370 / 9,51%) 9.) Podroèje UDK 0 (323 / 8,30%).

V obdobju božiènih praznikov do novoletnih praznikov je bilo na teh straneh precej manj obiska, kar pa ni odloèilno spremenilo izide s prejšnje meritve od 14.11.-14.12.2002. Po spletnih straneh UDK informacijskega sistema je okoli 75 obiskov na dan. Veèina zdaj že rednih obiskovalcev zelo malokrat uporablja indeksno stran, ampak si poišèejo ustrezne informacije na podroèju svojega zanimanja (uporabniki se osredotoèijo na svojo UDK podroèje). Kot obljubljeno se bom zdaj povrnil na ugotovitev s prejšnje strani. Èeprav ima spletna stran podroèje UDK 0 v primerjavi npr. s podroèjem UDK 7, 1 in 2 dokaj bogato podatkovno / informacijsko ponudbo je najmanj povpraševanja po tovrstnih informacijah, ker je po mojem mnenju tematsko izredno široko zastavljen. Uporabniki, ki so v svojem zanimanju osredotoèeni na neko doloèeno podroèje, išèejo podrobnejše podatke in informacije npr. v zvezi s književnostjo oziroma pesniškimi oblikami, kar pa seveda na strani podroèja UDK 0 težje najdejo. Prav to zadnje spoznanje je tudi zelo pomembno pri izdelavi nabavnega naèrta, kot tudi pri sami nabavi knjižniènega gradiva. Ob primerjavi med knjižniènem programom teh treh založb (Cankarjeva založba, DZS, Mladinska knjiga) in podatkovnega / informacijskega povpraševanja uporabnikov na UDK informacijskem sistemu bo glavna dobaviteljica knjižniènega gradiva za knjižnico SSK postala založba Mladinska knjiga, druga dobaviteljica knjižniènega gradiva založba DZS (sprememba, kajti založba DZS izdaja veè razliènih enot knjižniènega gradiva, ki pokrivajo potrebe srednješolske knjižnice kot Cankarjeva založba) in tretja dobaviteljica knjižniènega gradiva Cankarjeva založba.

Na podlagi knjižniène ponudbe posameznih založb in informacijskega povpraševanja sem lahko sedaj natanèneje doloèil, katera od teh treh slovenskih založb bo glavna dobaviteljica knjižniènega gradiva. Sledi drevo odloèanja (nadaljevanje od slike 1 na strani 24):

4.8 Slika 2: Dokonèno odloèitveno drevo - delno spremenjena odloèitev

Na podlagi odloèitvenega drevesa na strani 24 sem zdaj izvedel odloèitveno nadgradnjo s kazalci o pogostosti obiskov po posameznih UDK podroèjih (izraèuni trendov) in o zgodovini iskalnih poizvedb na tem informacijskem sistemu. Ta nadgradnja ni spremenila odloèitve glede doloèevanja glavnega dobavitelja knjižniènega gradiva za knjižnico SSK. Glavna dobaviteljica knjižniènega gradiva bo ostala založba Mladinska knjiga (C), ki poleg najvišje ocene glede obravnavanih sodil (49 toèk) tudi najbolj zadovoljuje srednješolske potrebe po obveznih ètivih, ki odigrajo v vzgojno-izobraževalnem procesu zelo pomembno vlogo. Prav tovrstne potrebe pa Cankarjeva založba (A), ki je pri ocenjevanju sodil na ocenjevalni lestvici pri izbiri dobaviteljev dosegla 48 toèk, manj zadovoljuje. Delno spremenjena odloèitev je v tem, da bo druga glavna dobaviteljica knjižniènega gradiva za knjižnico SSK postala založba DZS (B = 40 toèk), ker paè bolj zadovoljuje šolske potrebe v vzgojno-izobraževalnem procesu kot Cankarjeva založba (A).

a.) Odgovor na to vprašanje je seveda pritrdilen. Ravnatelj knjižnice, ki ima natanèen izdelan nabavni naèrt, kateri vkljuèuje tudi uporabo razliènih analitiènih orodij (npr. statistiène analize, kakovostne raziskave, ipd.) lahko zelo pripomore pri prihranku finanènih sredstev tega zavoda. Že na primeru izraèuna najugodnejše kolièine naroèila sem lahko vsaj malo zaslutil, kako se je možno na podlagi kakovostnih seznamov in nabavnega naèrta izogibati nepotrebnim izdatkom, ki so sicer navidezno nizki, a v povezavi z drugimimi lahko pomenijo zelo neugoden izid.

1. Še zlasti je po mojem mnenju koristno preuèevanje vodilnih uporabnikov, katerim žal v tem pisanju nisem namenil veliko besed in bo to morda ena od mojih glavnih zanimanj v prihodnjem pisnem izdelku. V tej povezavi naj zgolj navedem trženjski temelj podatkov, ki je urejena zbirka podatkov o stalnih in možnih kupcev (uporabnikov). Vzdržujemo jo z namenom, da posreduje kakovostne informacije, ki omogoèijo uèinkovito prodajo proizvoda ali storitve in s tem ohranja stik s kupci / uporabniki. Tako je možno tudi lažje ugoditi kupcu oziroma uporabniku, kar tudi pomeni, da je lahko s tem manj takšnih proizvodov na trgu (npr. manj takšnih knjig ali informacijskih storitev), za katere se nihèe ne zanima (zelo nevšeèen pojav odveène zaloge)!17  
2. Tovrstna razmišljanja mi lahko pridejo zelo prav pri izbiri najboljših dobaviteljev (smotrno bi bilo precej natanèno preuèevanje dobaviteljev, še zlasti z vidika njihovih založniških programov), kar sem poskušal v tej seminarski nalogi tudi prikazati.
3. …

 GLAVNA STRAN