|
Nazaj na glavno stran?
DIGITALNA KNJIŽNICA INFORMACIJSKIH PROBLEMOV
STRAN SE OD 2006 NE POSODABLJA.
8 Jezikoslovje. Filologija. Literarna veda. Leposlovje
80 Jezikoslovje. Filologija
Linguistic resources (2005-01-23)
81 Jezikoslovje. Jeziki
World linguistics and languages (2005-01-23)
82 Književnost
An Online Library of Literature (2005-01-23)
82-1/-9 Literarne oblike. Literarne vrste in zvrsti
82-93 Mladinska književnost
82.0 Literarna teorija, študij in tehnika literature
Slovensko društvo za primerjalno književnost (2005-02-19) Iz vsebine: literarna teorija, povezave, primerjalna književnost itd.
IZ VSEBINE: V tem besedilu smo se ukvarjali z novim historizmom kot najnovejšo usmeritvijo v literarni vedi, ki pa seveda sodi v širši premik presegajoč zgolj to področje. Kaj je pravzaprav tisto, kar je ustreznejše današnjim metodološkim zahtevam? Kaj nam omogoča novohistoristična metoda? Dekonstrukcijska metoda, ki je bila vodilna do novega historizma, je zašla v krizo, izkazalo se je, da razgaljanje nestabilnosti logičnih sistemov ne zadovoljuje več zahtev raziskovalcev. Prav tako je danes nesprejemljivo omalovaževanje zgodovinskih podatkov in pedantnega historičnega pristopa nasploh. Novi historizem se je rodil iz dvojne napetosti – krize dekonstrukcije in težnje po raziskovanju podatkov z vidika njihove zgodovinske singularnosti. Seveda pa tradicionalna zgodovina, ki so jo zavračali razni formalizmi in oblike strukturalizma, ne more kljubovati uvidom dekonstrukcijske metode, kar je seveda nujno, če želimo govoriti o metodi naslednici dekonstrukcije. Vendar je novi historizem uspešno združil tako dekonstrukcijo kot zgodovinsko usmerjen pristop, in sicer tako, da je zgodovino »tekstualiziral«, jo razumel kot intelegibilno tvorbo, ki je po strukturalističnih ugotovitvah vedno bolj ali manj semiotične oz. jezikovne (v najširšem smislu) narave. Novi historizem je pravzaprav heterogen presek vsaj treh elementov: Foucaultove arheologije kot metode (ta vidik je poudarjen v Greenblattovih razpravah in razkriva odnose med diskurzi ter specifičnost posameznih diskurzivnih enot nasploh), Finemanovega lacanovskega koncepta roba (ta zagotavlja teoretično ozaveščenost historičnih singularnosti skozi kritiko metafizičnega mišljenja) in feminizma (ta je vodilen med posameznimi ideologijami izkoriščanih družbenih skupin in je pomemben zaradi poudarjanja političnih implikacij na prvi pogled nevtralnih pojavov). Od teh treh je vsekakor najpomembnejša novost Foucaultova (Focault, Bahtin) metodologija, ki dejansko teoretično omogoči možnosti onkraj dekonstrukcije. Bistveno za novi historizem je odkritje pozitivitet, diskurzivnih formacij, ki so konkretne, že realizirane in kot take regularno opisljive enote (omenimo tri Foucaultova opozorila - na redkost diskurzivne formacije, vztrajanje na njeni zunanjosti in princip kopičenja). V naši razpravi smo pokazali tudi, da Foucaultove enote ustrezajo Bahtinovim glasovom.
82.0 Bahtin M.:821.111.09 Dickens C. Hard Times Charlesa Dickensa in Mihail Bahtin : diplomsko delo B / Aleš Vaupotič. - Ljubljana: [A. Vaupotič], 2000. - 184 str. ; 30 cm. (2005-04-09)
IZ VSEBINE: Namen tega diplomskega dela je bil predstaviti bralni vtis, ki ga je na avtorja te razprave naredilo branje Dickensovih romanov. Tega seveda ni mogoče narediti na »čist« način, ravno nasprotno, že sam bralni doživljaj se zdi diskurzivno pogojen, vendar pa je na začetku ta odvisnost bolj ali manj nezavedna. V nasprotju z možno analizo strukture bralčevega doživljaja, je pričujoče besedilo sprejelo kompromis. Pokazalo je bralni doživljaj, vendar le toliko, kot se kaže z vidika enega izmed miselnih sistemov. S tem smo seveda izgubili pristnost primarnega doživetja in ga eksplicirali zgolj z vidika enega diskurza, pridobitev pa je, da je ta diskurz tematiziran in ozaveščen. Interpretecija Dickensovega (Charles Dickens) romana "Trdi časi", za katero smo nakazali, da velja za večji del opusa, je torej parcialna z dveh vidikov – ker izhaja iz konkretnega branja konkretnega bralca in ker je ta doživljaj pokazan samo z ene strani. Bahtinova misel deloma premošča te težave, saj vzpostavlja podobo sveta, kjer je vsaka realnost zgolj lom diskurzov ob drugih diskurzih, in potemtakem z dejstvom, da to tematizira, vzpostavlja možnost samozavesti, ki po eni strani cilja na univerzalnost, po drugi pa jo osrednji etični poudarek vseskozi opominja na nujnost parcialnosti. V naši interpretaciji Dickensa so se srečali trije glasovi: Dickensov, Bahtinov in moj. Vsi trije so heteronomni, to pa je ilustrirano skozi medsebojno prežetost, ki je med njimi tudi tematizirana.
82.02"18" Klasicizem (2005-01-30) Iz vsebine: Pojem klasicizem je lahko: stilna oznaka, posnemanje klasičnega, zgledovanje po klasičnem, za klasično obdobje pa velja antika; književno obdobje oziroma smer, ki se je v 17. stoletju razvila v Franciji, zato o njej govorimo tudi kot o francoskem klasicizmu. Klasicizem v umetnosti (glasba, arhitektura itd.) ima UDK vrstilec 7.035.2!
821 Posamezne književnosti
Slovenska literatura in literarna veda na internetu (2005-07-07)
Slovenska književnost iz ameriškega zornega kota (2005-07-07)[PDF]
Nazaj na glavno stran?
|
