Ugotovitve

Nazaj na glavno stran

4 Ugotovitve

V tem poglavju gre za natančnejšo analizo rezultatov iz tretjega poglavja, kot tudi za povezanost med vprašanji.

4.1 Sestava po spolu

Večina vprašancev je bilo ženskega spola (62,5 %), kar približno odgovarja dejanskemu številčnemu stanju študentske populacije na Filozofski fakulteti, kjer je manj predstavnikov moškega spola. Skratka, pogled na zastavljeno tematiko je bolj ženski.

4.2 Starostna struktura vprašancev

4.2.1 Tabela 12: Starostna struktura študentov

Starostni razredi v letih	Frekvenca (fk)	Srednja vrednost razreda (xk)	Multiplikat (fk . xk)
18 -20	71	19	1349
21-23	89	22	1958
24-26	28	25	700
27-29	7	28	196
30-32	3	31	93
33-35	1	34	34
36-38	0	37	0
39-41	1	40	40

  

4.2.2 Graf 12: Histogram starostne strukture študentov

Da bi dobil pravi vpogled v starostno strukturo vprašancev sem izračunal frekvenčno porazdelitev enakih  razredov.

• Srednja vrednost razreda se izračuna tako, da seštejemo prvo in drugo vrednost razreda, nakar vsoto delimo z dva: 
• x_k = (x₁ + x₂) / 2
• Aritmetično sredino po direktni metodi izračunamo po naslednji formuli: M = S (x_k .f_k)/N

M pomeni aritmetična sredina, ki jo izračunamo z vsoto multiplikatov med srednje vrednosti razredov (x_k) in frekvenco razredov (f_k), nakar dobljeno vrednost delimo s številom vprašancev (N = 200 študentov).

Poprečna starost vprašanih študentov je bila 21,85 let, kar pomeni, da je pretežni delež mnenj prispevala študentska populacija stara blizu 22 let.34

• Variacijski razmik: R_x = x_max - x_min = 41 let - 18 let = 23 let.
• Varianca oziroma standardni odklon od aritmetične sredine:

s² = (1/N) ^. S f_k (x_k - M)², nakar izračunamo standardni odklon s = Ö s ² !

Varianca (slučajni odklon od aritmetične sredine) je 9,247 let, a standardni odklon od aritmetične sredine starosti je 3,040 let! Koeficient variacije je 13,92 % in pomeni primerjavo med merjavo med s in M (KV = s ^. 100 / M)in je izražen v %.

Imamo opraviti z rahlo asimetrično J - porazdelitev, kjer je frekvenca tem manjša, čim večja je vrednost znaka (ta porazdelitev velja tudi za starostno porazdelitev prebivalstva).

 

4.3 Homogenost vzorca

4.3.1Tabela 13: Homogenost vzorca (študijska smer)

 

Študentje iz FF		Od drugod		Skupaj
f	%	f	%	f	%
196	98	4	2	200	100

 

4.3.2 Graf 13: Homogenost vzorca

Ta raziskovalni vzorec je relativno homogen, kajti 98 % študentov, ki sem jih vprašal je študiralo na Filozofski fakulteti in so bili po večini družboslovne ali humanistične usmeritve. Od teh študentov jih je 21 (okoli 10,5 % vseh vprašancev) študiralo geografijo, ki je naravoslovna in družbena veda, a še od teh je polovica študirala ali zgodovino, pedagogiko ali pa kakšen tuj jezik. Dva študenta (1 %) sta študirala geologijo, ki spada med naravoslovje. Štirje študentje (2 %) so bili iz drugih fakultet in sta bila dva izmed njih naravoslovca (1 %).

Pogledi študentov na pojem stres so bili izrazito psihološke in socialne narave. Naravoslovno usmerjeni študentje (še zlasti fiziki in kemiki) bi morda utegnili bolj poudariti pozornostne in zdravstvene SD, kot pa so to storili družboslovci in humanisti.

4.4 Seznanjenost s pojmom stresa in predstave o njemu

Razen enega študenta so bili vsi študentje seznanjeni s pojmom stresa, ki so mu pripisovali izrazito psihološko noto (73,71 %). Od 350 povedanih predstav o pojmu stresu je bilo 258 individualno psiholoških predstav, kar pomeni, da je v poprečju vsak študent menil, da ima pojem stres psihološki predznak. 12 % mnenj študentov (42 mnenji / 350) se je izreklo za zdravstveni - fiziološki pogled (npr. fiziološka bolezen, glavoboli, ipd.). 7,41 % mnenj študentov (26 mnenji / 350), je pripisovalo pojmu stres socialni značaj (npr. previsoke družbene zahteve, družbena prisila, itd.). 5,74 % mnenj študentov (20 mnenji / 350) je pojem stres interpretiralo kot parcialno socialnega izvora (npr. občutek, da si v množici ljudi osamljen, trema pred pomembnim nastopom, ipd.). Pri vsem tem je zanimivo (gl. točko 4.6), da se je zgolj 1,14 % mnenj študentov (4 mnenj / 350) opredelilo za storilnostne predstave. V to kategorijo so študentje uvrstili npr. prezaposlenost, obremenjenost z delom, ipd., vendar pa so pri tem pogledu predvsem pomislili na umske aktivnosti in ne na fizična opravila. Pozornostnih predstav (npr. bodeča svetloba, ubijalski hrup, ipd.) o pojmu stres ni navedel nobeden od študentov. Študentje so gledali na pojem stres kot nekaj izrazito negativnega razen dveh študentov, ki sta pojmovala stres kot nekaj, kar je hkrati pozitivno ali pa negativno.

4.5 PS kot problem za družbo

PS predstavlja po mnenjih študentov velik problem za družbo (88 %), ki se, če iz prejšnjih rezultatov sklepam, kaže s psihološkimi pojavi, ki postane v širši družbi zaznaven kot seštevek različnih posameznikov, ki te simptome kažejo.

4.6 Največji povzročitelji stresa

Pod tem vprašanjem sem uvrstil pet zaprtih opcij (a,b,c,d,e), a eno odprto (f, drugo). 79 % študentov se je odločilo za zaprti odgovor, medtem ko se je zgolj 21 % študentov odločilo za odprto opcijo. 27,5 % študentov je menilo, da je NAPOR največji povzročitelj stresa (in sicer predvsem psihični napor). Če ta rezultat primerjamo z storilnostnimi predstavami (gl.točko 4.4), ko je bil odstotek precej nizek (1,14 %), je dokaj presenetljivo, da se je toliko študentov odločilo za NAPOR (27,5%). STRAH, ki ima izrazito psihološki predznak, je dobil zgolj 26,5 %, kar je v primerjavi z rezultatom individualno psiholoških predstav (73,71 %) prav tako presenetljivo. PRISILA je dobila 16 % in ima predvsem socialni predznak. Prav tako je tudi PREPIR socialne vsebine in je dobil zgolj 8,5 %. Hrup in smrad kot pozornostna SD sta dobila 0,5 %. Za opcijo "DRUGO" glej tabelo14, graf 14 na naslednji strani!

 

4.7 Opcija "DRUGO"

4.7.1 Tabela 14: Povzročitelji stresa pod opcijo "DRUGO" v številu oseb

 

Socialni odgovori		Parc. socialni odg.		Psihološki odgovori		Sestavljeni odgovori		Skupaj
f	%	f	%	f	%	f	%	f	%
10	5	6	3	6	3	20	10	42	21

 

4.7.2 Graf 14: Opcija "DRUGO" (število oseb)

Socialnih odgovorov je dalo 10 oseb, parcialno socialnih odgovorov 6 oseb, psiholoških odgovorov je dalo 6 oseb in 20 oseb je dalo sestavljene odgovore (vse skupaj 42 oseb).

Pod opcijo DRUGO je kar nekaj študentov izjavilo, da so pri tem silovito pomembni družbeni dejavniki (5 %), kot npr. prekomerne družbene zahteve, zahteve okolja, prehiter tempo življenja kapitalistične družbe, prekomerne družbene zahteve, spremenjeni družbeni odnosi, smrt bližnjega, ipd. Pod to točko je bilo tudi kar nekaj mnenj, ki so postavili v ospredje parcialne socialne SD (3 %) kot npr. hiter tempo življenja, prisila in strah v kombinaciji, napor in prepir v kombinaciji, nerazumevanje celotnih dogajanj, previsoka storilnost. Nekaj je bilo tudi takšnih odgovorov, ki so bili psihološko obarvani (3 %) kot npr. odvisno od posameznika, situacije na katere stresno reagiramo, neobčutenje zasebne varnosti, tolerančni prag slehernega posameznika, depresija in strah.

Največ pa je bilo sestavljenih odgovorov (10 %) npr. vse skupaj razen smrada, kombinacije opcij a,b,c,d,e, več različnih dejavnikov, kombinacija različnih dejavnikov, itd.

Zgolj en študent se ni mogel opredeliti, ker se mu je vprašanje zazdelo preveč kompleksno, zato sem ta odgovor uvrstil med sestavljene. Iz teh rezultatov bi lahko sklepal, da so nekateri študentje na največje povzročitelje stresa gledali kot na fenomen, ki se kaže v določenem trenutku z vidnim učinkom (teh je bilo kar 79 %), medtem ko so ostali gledali na povzročitelje stresa kot na dejstvo, ki je bil rezultat zapletenejšega procesa (21 %).

Če bi izračunali razmerje med obema vrstama odgovorov, bi dobili naslednje razmerje (R): R = 158 mnenj študentov : 42 mnenji študentov ali pa faktor 3,76 (se pravi štirje vprašanci so se odločili za zaprto, medtem ko se je 1 posameznik odločil za odprto opcijo).

Torej ljudje zelo radi sprejmejo že gotove odgovore, še zlasti če se na določeno tematiko ne spoznajo dovolj dobro oziroma če o njej niso globlje razmišljali.

 

4.8 Primerjava rezultatov med petim in sedmim vprašanjem

4.8.1 Tabela 15: Primerjava rezultatov med petim in sedmim vprašanjem

 

Vrsta odgovora	5. vprašanje		7. vprašanje		Skupaj -vsota odgovorov
	f	%	f	%	f	%
Da	176	88	11	5,5	187	100
Ne	11	5,5	178	89	189	100
Ne vem	13	6,5	11	5,5	24	100
Skupaj	200	100	200	100	400	100

 

4.8.2 Graf 15: Primerjava rezultatov med 5. in 7. vprašanjem (%)

S tega linijskega grafikona bi lahko sklepal, da je položaj knjižnic, kar se tiče PS v diametralnem nasprotju z družbo, kajti PS predstavlja po mnenjih študentov velik problem za družbo, kar bi lahko pomenilo, da družba povzroča mnogo stresnih situacij, medtem ko knjižnice, ki so del družbe, definitivno ne povzročajo mnogo stresnih situacij.

Rezultati so po mojem povsem jasni in se delno pokrivajo z rezultati petega vprašanja, le da sta DA in NE vrednost zamenjali vlogi.

 

4.9 Primerjalna lestvica med SD in PD

 

4.9.1 Tabela 16: Primerjalna lestvica med SD in PD

 

Uvrstitev SD	Vrsta SD in %	Uvrstitev PD	Vrsta PD in %
1. mesto	SSD 46,73	1. mesto	IPPD 37,71
2. "	IPSD 23,50	2. "	SPD 31,5
3. "	StSD 13,32	3. "	PPD 18,75
4. "	PSD 8,70	4. "	StPD 12,92
5. "	PSSD 7,14	5. "	PSPD 0,92
6. "	ZSD 0,61	6. "	ZPD 0,2

 

Sestavil sem primerjalni lestvici mnenj za SD in PD po %.

LEGENDA:

SSD … Socialni SD SPD … Socialni PD

IPSD … Individualni psihološki SD IPPD … Individualni psihološki PD

StSD … Storilnostni SD StPD … Storilnostni PD

PSSD … Parcialni socialni SD PSPD … Parcialni socialni PD

PSD … Pozornostni SD PPD … Pozornostni PD

ZSD … Zdravstveni SD ZPD … Zdravstveni PD

Iz tabele 16 je lepo razvidno, da so študentje pripisali SSD v knjižnici največji vpliv (46,43 %), medtem ko so SPD dobili manj (31,5 %). IPSD so se uvrstili na drugo mesto (23,50%), a IPPD so se uvrstili na 1. mesto (37,71 %). Na tretjem mestu so bili StSD (13,32 %), StPD so se uvrstili na četrto mesto (10,92 %). Na četrtem mestu sledijo PSD (8,70 %), a PPD so se uvrstili na tretje mesto (18,75 %). Peto mesto so dosegli PSSD (7,14 %) kot tudi PSPD (0,92 %), vendar z precej nižjim %. Na šesto mesto so se uvrstili ZSD (0,61 %) in ZPD (0,2 %).

Pri tej primerjavi moram še dodati, da 12,5 % študentov ni naštevalo SD, a 1 % študentov ni naštevalo PD. Zato se mi je zdelo smiselno, da sem naredil primerjavo po številu oseb, ki so ali pa tudi niso naštevali dejavnike.

 

175 študentov je v celoti naštelo 323 stresnih, 198 študentov pa 448 pozitivnih vplivov. Če izračunamo razmerje SD in PD dobimo naslednje:

SD = N_m / N_o = 323 mnenj : 175 oseb = 1,85 SD / osebo

PD = N_m / N_o = 448 mnenj : 198 oseb = 2,26 PD / osebo

Iz teh dveh rezultatov je lepo razvidno, da so študentje znali našteti več pozitivnih kot pa stresnih vplivov.

4.10 Primerjava med posameznimi SD in PD

4.10.1 Tabela 17 : Primerjava med posameznimi SD in PD

 

 

 

Vrsta SD in PD	f mnenj %
PSD	28	8,7
PPD	84	18,75
StSD	43	13,32
StPD	49	10,92
SSD	151	46,73
SPD	141	31,5
PSSD	23	7,14
PSPD	4	0,92
IPSD	76	23,5
IPPD	169	37,71
ZSD	2	0,61
ZPD	1	0,2
NISD	25	12,5
NIPD	2	1
Skupaj SD	323	41,9
Skupaj PD	448	58,1
Vsota SD in PD	771	100

 

4.10.2 Graf 16: Primerjava med posameznimi SD in PD

 

PSD = 28 mnenj PPD = 84 mnenj è56 mnenj v korist PD.

StSD = 43 mnenj StPD = 49 mnenj è6 mnenj v korist PD.

SSD = 151 mnenj SPD = 141 mnenj è10 mnenj v korist SD.

PSSD = 23 mnenj PSPD = 4 mnenja è19 mnenj v korist SD.

IPSD = 76 mnenj IPPD = 169 mnenj è93 mnenj v korist PD.

ZSD = 2 mnenji ZPD = 1 mnenje è1 mnenje v korist SD.

NISD = 25 mnenj NIPD = 2 mnenji è23 mnenj v korist PD.

åSD = 323 mnenj åPD = 448 mnenj è125 mnenj v korist PD

åSD + PD = 771 mnenj

 

4.11 Skupna bilanca med SD in PD po številu mnenj

4.11.1 Tabela 18: Skupna bilanca med PD in SD po številu mnenj

 

Vrsta PD - SD	Mnenja v korist PD ali SD
IPPD - IPSD	93
PPD - PSD	56
NISD - NIPD	23
StPD - StSD	6
ZPD - ZSD	-1
SPD - SSD	-10
PSPD - PSSD	-19
Skupaj	148

 

4.11.2 Graf 17: Skupna bilanca mnenj med PD in SD (število mnenj)

Tabela 18 in graf 17 ponazarjata razliko med posameznimi SD, PD in študentom, ki so na osmo ter deveto vprašanje odgovorili tako, da ni stresnih ali pozitivnih vplivov v knjižnici. Pozitivne vrednosti srečamo pri primerjavi mnenj med IPPD z IPSD (93), StPD z StSD (6), PPD z PSD (56), NiPD z NiSD (23), medtem ko sonegativne vrednosti opazne pri primerjavi mnenj SPD s SSD (-10), PSPD z PSSD (-19) in ZPD z ZSD (-1).

Nazaj na glavno stran