Sklepno poglavje

  Nazaj na glavno stran

5 Sklepno poglavje

V teoretičnem uvodu sem se ukvarjal z definicijami stresa in s teorijami o stresu in klasifikacijami SD. Iz različnih definicij stresa sem izpeljal svojo definicijo, ki se glasi:

Stres je naravni proces, ki ga lahko proučujemo s fizikalnega, psihološkega, socialnega in biološkega stališča in učinkuje pozitivno ali pa negativno na interakcije ter predelavo informacij znotraj in zunaj posameznika (okolje / družba).

Na podlagi definicije in različnih teorij o stresu in klasifikacij SD sem izpeljal lastno klasifikacijo stresnih (SD) in pozitivnih dejavnikov (PD). Pri tem sem razlikoval naslednje dejavnike: pozornostne dejavnike, storilnostne dejavnike, socialne dejavnike, parcialno socialne dejavnike, individualno psiholođke dejavnike in zdravstvene (fiziološke) dejavniki. Prav to splošno klasifikacijo SD in PD sem potem prenesel v knjižnično okolje. Zastavil sem si dve hipotezi in šest raziskovalnih vprašanj.

V moji raziskavi sem želel potrditi ali pa ovreči naslednji hipotezi:

1. Knjižnice v določenih okoliščinah (stresni dejavniki v knjižnicah) spodbujajo število stresnih situacij!
2. Knjižnice v določenih okoliščinah (pozitivni dejavniki v knjižnicah) zmanjšujejo število stresnih situacij!

V ta namen sem naredil intervju z enajstimi vprašanji, nakar sem vprašal 200 študentov na Filozofski fakulteti. Intervju sem si zamislil v štirih sklopih:

1. Uvodni sklop: Nagovor, namen dela in zahvala, nakar podatki o spolu, starosti in študijski smeri.
2. Splošni tematski sklop: o seznanjenosti študentov s pojmom stresa in njihovih predstavah, problem PS za družbo, povzročitelji stresa.
3. Specializirani tematski sklop: o knjižnicah kot stresne institucije, o SD v knjižnicah, o PD v knjižnicah, o predlogih kako zmanjšati stresne situacije oziroma SD v knjižnicah.
4. Sintetični oziroma zaključni sklop: o želji po dodatnem sporočilu v zvezi s stresom, knjižnicami ali pa o stresu s knjižnicami.

 

5.1 Kakšni so bili rezultati?

5.2 Sestava po spolu

Večina študentov je bila ženskega spola 125 oseb (62,5 %), 75 oseb (37,5 %) pa moškega spola.

5.3 Starostna struktura

V raziskovalni vzorec sem naključno vključil študente od 18 do 41 let, kar pomeni da je bil variacijski razmik (R_x) 23 let. Poprečna starost vprašanih študentov je bila 21,85 let. Standardni odklon od aritmetične sredine starosti je bil 3,040. Koeficient variacije je bil 13,92 %. Dobil sem tudi rahlo asimetrično frekvenčno J- porazdelitev, ki pomeni, da je na Filozofski fakulteti več mlajših kot pa starejših študentov.

 

5.4 Študijska usmeritev študentov

98 % vprašanih študentov je bilo s Filozofske fakultete, 2 % študentov je bilo z drugih fakultet. Raziskovalni vzorec je bil torej relativno homogen.

 

5.5 Seznanjenost s pojmom stresa in predstave o njemu

199 študentov (99,5 %) je bilo s pojmom stres seznanjenih, samo en študent ni poznal pomena tega pojma. Študentje so gledali na pojem stres zelo negativno, razen dveh študentov, ki sta izjavila, da lahko pomeni stres hkrati nekaj pozitivnega ali negativnega. Od 350 povedanih predstav o pojmu stresu je bilo kar 258 mnenj (73,71 %), ki so stres interpretirali kot negativno psihično stanje (npr. depresija, živčnost, tesnoba, itd.). 42 mnenj (12 %) je obrazložila stres kot zdravstveno fiziološko stanje (npr. glavoboli, fiziološka bolezen, itd.). 26 mnenj (7,42 %) je pripisalo pojmu stres socialni značaj (npr. visoke družbene zahteve, družbena prisila, prepir, itd.), a 20 mnenj (5,74 %) je bilo parcialno socialne narave (npr. strah pred nastopom, negativen občutek pred pomembnim pogovorom, itd.). 1,13 % mnenj študentov si je pod pojmom stres predstavljalo negativen učinek storilnosti (npr. preveč dela, prezaposlenost, itd.). Nihče od študentov ni omenil pozornostnih elementov (npr. hrup, neprimerna razsvetljava, itd.).

 

5.6 PS kot problem za družbo

88 % študentov je menilo, da predstavlja PS velik problem za družbo, 5,5 % študentov je izjavilo, da PS ne predstavlja velik problem za družbo, medtem ko se 6,5 % študentov ni znalo natančno opredeliti.

 

5.7 Največji povzročitelji stresa

Kot največji povzročitelj stresa se je 27,5 % študentov odločilo za opcijo "NAPOR". 26,5 % študentov je izjavilo, da je "STRAH" največji povzročitelj stresa, 16 % študentov je menilo, da je "PRISILA" največja povzročiteljica stresa, 8,5 % študentov se je odločilo za opcijo "PREPIR", 0,5 % študentov za "HRUP IN SMRAD" in 21 % študentov ni sprejelo ponujene opcije, ampak so se odločili za drug odgovor. Tako je bilo 10 % teh odgovorov naklonjeno stališču, da je več različnih dejavnikov vpletenih, ki so največji povzročitelji stresa.

 

5.8 Knjižnice kot povzročiteljice mnogih stresnih situacij?

89 % študentov je menilo, da knjižnice niso ustanove, ki bi povzročile mnogo stresnih situacij. 5,5 % študentov je izjavilo, da knjižnice povzročajo mnogo stresnih situacij, medtem ko se 5,5 % študentov ni moglo opredeliti.

 

5.9 SD in PD v knjižnicah in predlogi kako zmanjšati stresne situacije

V 151 od 323 mnenj (46,73 %) študentov je pokazalo, da so socialni stresni dejavniki (SSD) tisti, ki v knjižnici stresno vplivajo na uporabnike, v 141 od 448 mnenj (31,5 %) študentov pa, da socialni dejavniki vplivajo pozitivno na uporabnike (SPD). Študentje so posredovali kar 141 od 256 predlogov (55,1 %), ki naj bi zmanjševali število stresnih situacij oziroma socialne stresne dejavnike (SSD) v knjižnicah. 76 od 323 mnenj (23,5 %) je pokazalo, da individualno psiholođki stresni dejavniki (IPSD) stresno vplivajo na uporabnike, 169 od 448 mnenj študentov (37,71 %) pa, da je v knjižnicah največ individualno psiholoških pozitivnih dejavnikov (IPPD). Kljub temu je bilo izrečenih 43 od 256 predlogov (16,8 %) za zmanjševanje števila stresnih situacij psiholoških dejavnikov. 43 od 323 mnenj (13,32 %) je postavilo v ospredje storilnostne stresne dejavnike (StSD), 49 od 448 mnenj (10,92 %) storilnostne pozitivne dejavnike (StPD), 27 od 256 predlogov (10,5 %) pa je bilo namenjenih za zmanjševanje storilnostnih stresnih dejavnikov (StSD). 23 od 323 mnenj (7,14 %) je parcialno socialnih stresnih dejavnikov (PSSD), štiri mnenja (0,92 %) od 448 mnenj je naštevalo parcialno socialne pozitivne dejavnike (PSPD) in štirje predlogi (1,6 %) od 256 predlogov je bilo namenjenih za redukcijo parcialno socialnih stresnih dejavnikov (PSSD). V 28 od 323 mnenj (8,70 %) so navedeni pozornostni stresni dejavniki (PSD), v 84 (18,75 %) od 448 mnenj pa pozornostni pozitivni dejavniki (PPD), medtem ko je bilo 41 od 256 (16 %) predlogov namenjenih zmanjševanju pozornostnih stresnih situacij (PSD). Dve mnenji od 323 mnenj (0,61 %) sta se nanašali na zdravstvene stresne dejavnike (ZSD), eno mnenje (0,20 %) od 448 mnenj pa na zdravstvene pozitivne dejavnike (ZPD), medtem ko za zmanjševanje zdravstvenih stresnih situacij (ZSD) ni bilo predlogov.

Pri primerjavi med SD in PD je Hi kvadrat test (X _{2 -} test) pokazal statistično pomenljivost (4,985 > 3,841), kajti v knjižnicah je več pozitivnih (PD) kot stresnih dejavnikov (SD). Ob primerjavi posameznih pozitivnih (PD) in stresnih dejavnikov (SD) s Hi kvadrat testom (X ² - testom) nisem ugotovil statistično pomenljivih razlik v primeru StPD/StSD (0,067), SPD/SSD (0,069) in združenih celic ZPD+PSPD/ZSD+PSSD (3,445). Statistično pomenljivost dobimo ob primerjavi vrednosti IPPD/IPSD (8,636) in PPD/PSD (6,752).

Kljub temu pa so študentje posredovali predloge, kako bi lahko knjižnice omilile obstoječe stresne situacije, kar je pokazal drugi Hi kvadrat test (X _{2 -} test celokupno), kjer je razlika med vrednostmi kategorij statistično pomenljiva, saj je znađala 14,311. Ko pa sem izvedel Hi kvadrat test za posamezne enote je bil rezultat statistično pomenljiv samo za predloge socialne narave, saj je znašala vrednost 11,813 (pozornostni 0,045, storilnostni 1,109 in individualni psihološki predlogi 0,011). Za zdravstvene in parcialne socialne predloge pa ni bilo možno računati Hi kvadrat testa, ker je bila frekvenca predlogov manjša od pet (f < 5).

 

Izsledki iz moje raziskave o stresnih dejavnikih (SD) v knjižnicah se tako pokrivajo z naslednjo raziskavo iz vsakdanjega življenja:

"V obsežni raziskavi so psihologi sestavili lestvico jakosti stresov v vsakdanjem življenju, katere obremenitve so ocenjevali z vrednostmi od 0 (najnižja obremenitev) do 100 (najvišja obremenitev). Vrednosti znašajo:

Smrt zakonca (100), razveza (73), odhod v zapor (63), smrt bližnjega sorodnika (63), izguba službe (47), upokojitev (45), huda bolezen v družini (44), nosečnost (40), težave pri spolnih odnosih (39), rojstvo otroka (39), finančne težave (38), smrt bližnjega prijatelja (37), menjava delovnega mesta (36), hud spor z zakoncem (35), večja zadolžitev (31), odhod otroka (29), začetek ali konec šolanja (26), težave s policijo (26), žena preneha delati (26), težave s šefom (23), sprememba delovnih pogojev (20), sprememba bivališča, šole (20), manjša zadolžitev (17), nespečnost (16), počitnice (15), manjši prekrški (11)."Iz teh rezultatov bi lahko sklepal, da so v življenju najbolj stresogeni socialni (npr.smrt zakonca, težave s šefom, razveza, itd.), psihološki (zaznava in interpretacija situacije in vloga človekove dejavnosti glede obravnavanih dogodkov) in storilnostni dejavniki (npr. sprememba delovnih pogojev, ipd.).35

Tudi v knjižnicah, čeprav po mojem mnenju v manjši moči, se najbolj pogosto pojavljajo socialni, psiholođki in storilnostni stresni dejavniki (gl. lestvico o stresnih dejavnikih na strani 53).

 

5.10 Dodatna sporočila študentov v zvezi s stresom in knjižnicami

21,5 % študentov je posredovalo dodatna mnenja o stresu in/ali knjižnicami, medtem ko 78,5 % študentov ni želelo odgovoriti na to vprašanje. Ob tem bi želel izpostaviti dve mnenji, ki sta se mi zazdeli najpomembnejši:

1. Znanstveniki bi se morali bolj posvetiti problemom stresa in vložiti večja prizadevanja, da bi stres pri posameznikih in v družbi čim bolj omilili.
2. Knjižnice bi lahko za študente izvajale posebne didaktične programe, pri katerih bi lahko posamezniki spoznavali svoje sposobnosti in se tako lažje učili, tako da bi študentje doživeli manj stresa pri učenju.

 

5.11 Možnosti uporabe spoznanj

Spoznanja iz raziskave bi lahko knjižnice uporabljale v smotru kvantitativnega in kvalitativnega merjenja zadovoljstva uporabnika v knjižnici, s čimer bi lahko tudi določili uspešnost delovanja knjižnic, kajti zadovoljstvo uporabnika pomeni primarno merilo za delovanje knjižnic. V zvezi s tem bi želel opozoriti na frekvenco SD, PD in predlogov za zmanjševanje stresnih situacij v knjižnicah, iz katerih bi lahko s pomočjo istih enot (pozornostna enota: PE, storilnostna enota: StE, socialna enota: SE, parcialno socialna enota: PSE, individualno psihološka enota: IPE, zdravstvena enota: ZE) izračunali faktor pozitivnosti (FP) določene knjižnice. Morda bi to lahko najlažje izračunali z obrazcem:

FP = S (PD - Pr) / S (SD - Pr)

Npr. FP = 448 mnenj - 256 predlogov / 323 mnenj - 256 predlogov = 192 / 67 = 2,866 ® formula velja kot celotni pozitivni faktor. Če bi pa želeli izračunati pozitivne vplive posameznih knjižnic po posameznih dejavnikih bi dobili faktor pozitivnega vpliva po posameznih enotah kot npr. kako pozitivno vplivajo knjižnice po individualni psihološki strani na uporabnika:

FP_IPE = S (IPPD - IPPr) / S (IPSD - IPPr) = 169 - 43 / 76 - 43 = 126 / 33 = 3,818

Dobljeni FP pomeni, da določena knjižnica psihično pozitivno vpliva na uporabnike. Višji kot je FP knjižnice, tembolj je uporabnik zadovoljen in s tem je toliko bolj knjižnica pri svojem delovanju uspešna. Če je FP = 1, FP < 1 ali celo negativen bi to pomenilo, da so uporabniki indiferentni ali pa celo nezadovoljni, kar pomeni neuspešno delovanje knjižnice. Še zlasti pri negativnih vrednostih FP bi se morali določenemu problemu pozorneje posvetiti.

 

5.12 Zaključne misli o poslanstvu knjižnic

Knjižnice bi po mojem mnenju lahko označili kot ustanove, ki uravnavajo stres v družbi, kajti knjižnice blagodejno vplivajo na psiho ljudi. V knjižnicah se praviloma ne srečamo pogosto s hudimi stresnimi dejavniki (SD) kot denimo v tovarnah, bankah, veleblagovnicah, itd., ampak le - ti učinkujejo v omiljeni obliki na ljudi, tako da mnogokrat niti zaznavni niso.

Prihajajo časi virtualnih knjižnic, ki sicer ponujajo uporabniku lažji in hitrejši dostop do informacij, vendar pa zanemarjajo in celo siromašijo socialni čut človeka, kajti ljudje smo tudi družbena bitja. Prav to nam virtualne knjižnice še ne morejo dati in zato bo po mojem mnenju vloga klasične knjižnice v prihodnosti nekoliko drugačna, kajti ne morem si predstavljati knjižnice prihodnosti, ki bi bile zgolj v vlogi kulturnega muzeja.

Knjižnice se bodo v prihodnosti posvetile poslanstvu krepitvi pozitivnih vezi med ljudmi in bodo tudi poskušale s svežimi zamislimi razbiti monotonost vsakdanjika. V svetu že obstaja nekaj takšnih projektov, ki si zamišljajo knjižnice kot spodbujevalke izobraževalnih tehnik in socialnih vezi (npr. projekt Libraries for the future - družinske knjižnice, Čikaški projekt - izobraževanje otrok s pomočjo izkušenj, prirejanje prireditev za mladino, da bi lahko javno nastopali, ipd.).

Knjižnice zmorejo povezovati ljudi različnih interesov in krepiti njihove individualne sposobnosti, tako da še bolj zmanjšajo obstoječi stres v družbi, a v kolikšni meri bodo to za svoj potencial uresničile, nam bo pokazala prihodnost.

Nazaj na glavno stran