Primerjava izidov

 Nazaj na glavno stran

4.16 Primerjava rezultatov tematskih vprašanj

4.16.1 Tabela 24: Primerjava rezultatov tematskih vprašanj (4., 8., 9. in 10

 4.16.2 Graf 23: Primerjava tematskih vprašanj

Poskušal sem najti povezave med rezultati, dobljenih iz tematskih vprašanj. Tako sem ugotovil povezave med četrtim, osmim, devetim in desetim vprašanjem, kjer sem uporabljal tudi iste klasifikacijske enote.

Enotni kriteriji pri primerjavi teh vprašanj so naslednji: Pozornostne enote (PE), storilnostne enote (StE), socialne enote (SE), parcialno socialne enote (PSE), individualne psihološke enote (IPE) in zdravstvene (fiziološke) enote (ZE).

Tabela (v številu mnenj in %) in stolpčni diagram (v %) ( prikazujeta primerjavo med predstavami o stresu, SD v knjižnicah, PD v knjižnicah in predlogi za zmanjševanje stresnih situacij v knjižnicah. Primerjava temelji na skupnih enotah PE, StE, SE, PSE, IPE in ZE. Vsota vseh mnenj je 1377 (100 %), od tega 350 predstav o stresu (25,41 %), ki so negativnega predznaka, 323 mnenj o SD (23,46 %), 448 mnenj o PD (32,53 %) in 256 mnenj oziroma predlogov za zmanjševanje stresnih situacij v knjižnicah (18,59 %).

Primerjava po posameznih stolpcih je dala naslednje rezultate:

99,5 % ali 199 študentov je posredovalo svoje predstave o pojmu stres, 87,5 % ali 175 študentov je povedalo svoje ideje o SD v knjižnicah, 99 % ali 198 mnenj študentov je odgovorilo na deveto vprašanje o PD v knjižnicah in 77 % ali 154 študentov je posredovalo predloge za zmanjševanje stresnih situacij v knjižnicah.

Primerjava med posameznimi enotami oziroma po vrsticah je dala naslednje rezultate:

• PE - 0 % ali nobenih predstav o stresu, 8,70 % oz. 28 mnenj o PSD, 18,75 % oz. 84 mnenj o PPD in 16 % oz. 41predlogov za zmanjševanje pozornostnih stresnih situacij (PSS). 11,11 % ali 153 mnenj študentov je govorilo o PE.
• StE - 1,13 % oz. 4 predstav, 13,32 % oz. 43 mnenj o StSD, 10,92 % oz. 49 mnenj o StPD in 10,5 % oz. 27 predlogov je bilo za zmanjševanje StSS. 123 ali 8,93 % mnenj je bilo namenjenih StE.
• SE - 7,42 % oz. 26 predstav o stresu, 46,73 % oz. 151 mnenj o SSD, 31,5 % oz.141 mnenj o SPD in 55,1 % oz. 141 predlogov za zmanjševanje SSS. 33,33 % ali 459 mnenj študentov je govorilo o SE.
• PSE - 5,74 % oz. 20 predstav o stresu, 7,14 % oz. 23 mnenj o PSSD, 0,92 % oz. 4 mnenja o PSPD in 1,6 % oz. 4 predlogi za zmanjševanje PSSS. 3,71 % oziroma 51 mnenj je govorilo o PSE.
• IPE - 73,71 % oz. 258 predstav o stresu, 23,5 % oz. 76 mnenj o IPSD, 37,71 % oz.169 mnenj o IPPD in 16,8 % oz. 43 predlogov za zmanjševanje IPSS. 546 ali 39,65 % mnenj je bilo namenjenih IPE.
• ZDE - 12 % oz. 42 predstav o stresu, 0,61 % oz. 2 mnenji o ZSD, 0,2 % oz. 1 mnenje o ZPD in nobenih predlogov za zmanjševanje ZSS. 3,27 % ali 45 mnenj je govorilo o ZE.
• Stres pomeni za študente nekaj zelo negativnega in je pretežno psihološke narave, vendar vsebuje tudi druge elemente, ki so socialnega, parcialno socialnega, storilnostnega in zdravstvenega značaja, ki pa so manj izraziti. Pri predstavah o stresu je bilo kar nekaj mnenj, ki so stres definirale kot zdravstveni fiziološki problem.
• SD v knjižnicah so po mnenjih študentov v veliki meri socialne narave, a tudi IPSD so močno zastopane. ZSD so v knjižnicah po mnenjih študentov zanemarljive vrednosti, zato tudi ni bilo predlogov za zmanjševanje ZSD v knjižnicah.

• Največ PD v knjižnicah so psihološkega značaja, a tudi SPD so dosegle velik %. Pri PD so tudi PPD dosegle visok odstotek.
• Pri predlogih za zmanjševanje stresnih situacij (SS) oziroma vplivov v knjižnicah je bilo visok % študentov mnenja, da je potrebno izboljšati socialne dejavnike. Zanimivo pa je, da je kar nekaj študentov kljub pozitivnemu rezultatu IPPD posredovalo mnogo mnenj o izboljšanju psiholoških dejavnikov v knjižnicah. Prav tako je bilo tudi nekaj predlogov, kako bi se lahko popravili pozornostni dejavniki v knjižnicah.

Primerjajmo še predloge (Pr) za zmanjševanje stresnih situacij v knjižnicah z SD in PD v knjižnicah. Negativna vrednost pomeni, da je več Pr navedenih kot SD.

PE = SD - Pr = 28 - 41 = - 13 PE = PD - Pr = 84 - 41 = 43 StE = 43 - 27 = 16 StE = 49 - 27 = 22 SE = 151 - 141 = 10 SE = 141 - 141 = 0

PSE = 23 - 4 = 19 PSE = 4 - 4 = 0 IPE = 76 - 43 = 33 IPE = 169 - 43 = 126

ZE = 2 - 0 = 2 ZE = 1 - 0 = 1

Izračunajmo zdaj še faktor pozitivnosti (FP) v knjižnicah po obrazcu:

FP = S (PD - Pr) / S (SD - Pr) = 448 - 256 / 323 - 256 = 192 / 67 = 2,87 ! Celotno stanje. FP bom obširneje opisal v sklepnem poglavju!

Precej več je bilo predlogov za zmanjševanje PSD v knjižnicah kot pa PSD, PPD je bilo več kot SD in predlogov, a nihče od študentov si ni pod pojmom stres predstavljal PSD. Ko odštejemo od SD predloge za zmanjševanje stresnih situacij oziroma vplivov, dobimo kot rezultat negativno vrednost (-13). To bi lahko pomenilo, da študentje pri naštevanju SD sicer niso tako poudarjali PSD, ker so pri SD močno prevladovale SSD. Ko pa sem jih konkretno spodbudil, da naj dajo nekaj predlogov za zmanjševanje stresa v knjiţnici, so študentje dali več predlogov za zmanjševanje PSD, kot je bilo naštetih PSD. PSD se zaradi pomembnejših dejavnikov (npr. SSD, IPSD) spregledajo, a so kljub temu zelo pomemben element. Mnenja sem, da bi študentje znali našteti še mnogo več PSD, če bi v intervjuju oblikoval posebno vprašanje o zmanjševanju PSD.

Navedenih SD in PD pri StE je bilo več kot predlogov za zmanjševanje StSD, a kljub temu več kot je bilo predstav o stresu, kar je zame nekoliko presenetljiv rezultat.

SSD je bilo več kot SPD in več kot predlogov za zmanjševanje PSD v knjižnicah, a osupljivo majhno je bilo število predstav o stresu kot socialnemu elementu. PSSD je bilo več kot PSPD in več kot predlogov za zmanjševanje PSSD v knjižnicah, a v primerjavi z dobljenimi rezultati je bilo predstav o stresu kot parcialno socialnemu elementu relativno veliko. Precej več je bilo mnenj o IPPD kot IPSD v knjižnicah kot tudi predlogov za zmanjševanje IPSD v knjižnicah, a zelo veliko študentov je videlo pod pojmom stres psihološke manifestacije.

ZSD in ZPD v knjižnicah po mnenjih študentov skorajda ni, a mnogo vprašancev si je pod pojmom stres predstavljalo načeto fiziološko zdravje. Dobljeni rezultat sicer ne pomeni, da na ZSD in ZPD v knjižnicah ni možno naleteti, ampak prej pomeni, da večina študentov na te dejavnike ne pomisli, ko govorijo o knjižnicah, ampak bi prej nanje pomislili, če bi jih vprašal o zdravstvenih ustanovah ali kemičnih tovarnah, ipd.

Sleherna ustanova v družbi ima svoj stereotipni "IMAGE" oziroma ugled. Stereotipni "IMAGE" knjižnice je v knjigah, v miru, v izobraževanju in v občevanju z bolj ali manj prijaznimi knjižničarji. V tem arealu stereotipov so študentje tudi iskali SD in PD, a pozitivnih dejavnikov je več kot negativnih, kar po eni strani pomeni, da skrbijo knjižnice za stresno ravnotežje ljudi v družbi, po drugi strani pa vsebujejo tudi knjižnice nekaj takšnih dejavnikov (okoliščin, pojavov), ki se jih izplača odpraviti ali vsaj omiliti.

Nazaj na glavno stran