Podatki o diplomskem delu in povzetek

 Nazaj na glavno stran

Podatki o diplomskem delu

Ime in priimek: Karl Petrič

Naslov diplomskega dela: Uporabniki knjižnic in stres

Kraj:Ljubljana

Leto: 2001

Število strani: 94 Št. slik: 23 Št. tabel: 24

Število prilog: 4 Št. strani prilog: 15

Število bibliografskih opomb: 35

Mentor: Doc. dr. Jože Urbanija

UDK02.009.7:159.922.2:159.973:616.89:378.2(079.2)

Ključne besede: Stres, knjižnice, uporabniki, stresni vplivi, pozitivni vplivi, evalvacija

 

Povzetek: V teoretičnem uvodu sem se ukvarjal z definicijami stresa, s teorijami o stresu in klasifikacijami stresnih dejavnikov, nakar sem izpeljal lastno klasifikacijo stresnih in pozitivnih dejavnikov. Prav to klasifikacijo stresnih in pozitivnih dejavnikov sem prenesel na knjižnično okolje. Zastavil sem si dve hipotezi in šest raziskovalnih vprašanj. Hipotezi sta bili:

1. Knjižnice v določenih okoliščinah preprečujejo stresne situacije.
2. Knjižnice v določenih okoliščinah spodbujajo stresne situacije.

Na podlagi izrečenih hipotez in raziskovalnih vprašanj sem oblikoval intervju. V raziskovalni vzorec sem zajel 200 študentov na Filozofski fakulteti. Zbrane podatke sem statistično obdelal in prišel do naslednjega osnovnega sklepa: Knjižnice so ustanove, ki pretežno zmanjšujejo število stresnih situacij oziroma s svojim pozitivnim vplivom preprečujejo stres, čeprav lahko knjižnice v določenih okoliščinah vplivajo tudi stresno na uporabnike.

Prevod v angleščino

Title: Library users and stress

Key words: Stress, libraries, users, stress influences, positive influences, evaluation

Summary: In the theoretical introduction I was concerned with different stress definitions, stress theories and with the classification of stress factors. On the basis of this knowledge, I created a classification of stress and positive factors of my own. I transfered this classification into the library enviroment. My further work was guidelined by two hypotheses and six investigation questions. The two hypotheses were:

1. Libraries under certain circumstances inhibit stress situations.
2. Libraries under certain circumstances promote stress situations.

On the basis of the investigation hypotheses and questions I performed an interview. The investigation sample consisted of 200 students which were at this time on the faculty of art. The collected data were statistically evaluated. The results were as follows: Libraries are institutions, which mostly inhibit stress situations (stress), because they have a good influence on the people, but under certain circumstances even libraries create stress situations for the library users.

Zahvala

Najlepše se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k nastanku tega dela: predvsem svojemu mentorju, doc. dr. Jožetu Urbaniji s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je to raziskavo in njeno objavo spodbudil, doc. dr. Vlasti Zabukovčevi s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki mi je posredovala koristne nasvete, red. prof. dr. Samotu Kralju in bratu izred. prof. dr. Teodorju Petriču s Pedagoške fakultete v Mariboru, ki sta me v pogovorih spodbujala z zanimivimi zamislimi, najlepše se zahvaljujem tudi študentom/-kam na Filozofski fakulteti, ki so potrpežljivo odgovarjali na zastavljena vprašanja iz vprašalnikov (intervjujev) in nenazadnje se zahvaljujem staršem za vsestransko podporo in potrpežljivost.

OPOMBE:

---

1 SPIELBERGER, C., Stres in tesnoba. - Murska Sobota: Pomurska založba, 1985, str. 8

2 Podatek sem dobil na URL è http://www.teachhealth.com/stresstolerance.html

3 Angleži pravijo stimulansem PICK-ME-UPS. V to kategorijo uvrščajo sladkor, čokolado, kofein, alkohol, nikotin, ipd.

4 Angleži uporabljajo za tovrstne snovi izraz PUT-ME-DOWNS. Sem uvrščajo: valium, paxipam, barbiturate, ativan, centrax, ipd.

5 C. Bunge, W. Miller, J. Kupersmith so avtorji, ki so pisali o tem problemu in ga poimenovali tehnostres.

6 GABRŠČEK, S., Elektrika ubija tudi drugače. - Življenje in tehnika, 61 (1990), str. 19

7 PEČJAK, V., Vpliv stresa na zdravje in življenje. - Zdravje in okolje, (2000) 4, str. 46

8 MUSEK, J., Stresi, krize in osebna čvrstost. - Psihološki vidiki nesreč, (1994), str. 29

9 LUBAN - Plozza, B. & Pozzi, U, V sožitju s stresom. - Ljubljana: DZS, 1994, str. 10

10 SPIELBERGER, C., Stres in tesnoba. - Murska Sobota: Pomurska založba, 1985, str. 104

11 RAKOVEC - Felser, Z., Človek v stiski - stres in tesnoba. - Maribor: Obzorja, 1991, str. 47

12 COLEMAN, V., Stres in vaš želodec. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 9

13 KOSOVIĆ, D., Stres. - Nikšić: Univerzitetska riječ, 1989, str. 13

14 GROSS, N., E., Stres u životu. - Beograd: Medicinska knjiga, 1962, str. 210

15 Definicija je iz dokumenta z URL-jem è http://www.psychwww.com/mtsite/smundstr.html. Drugi pogled na stres sem dobil na http://www.psych.ucr.edu.

16 Definicijo sem dobil na URL è http://health.yahoo.com

17 URL è http://www.garysturt.free-online.co.uk/theostre.htm

18 URL è http://www.healtheducation.com

19 Definicije stresa od točke 13 - 15 sem našel na URL è http://www.sozialnetz-hessen.de/ergo-online/HBS/Stress-Bewaeltigung.htm

20 SPIELBERGER, C., Stres in tesnoba. - Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. - str. 16.

21 POGAČNIK, V., Spoprijemanje s stresom v športu. - Ljubljana: Diplomsko delo, 1994, str. 2 - 6.

22 GOSTINČAR, T., Doživljanje stresnih situacij pri učencih na predmetni stopnji osnovne šole. - Ljubljana: Diplomsko delo, 1992, str. 12. Na strani 15 - 18 tega dela je govora o modelu stresa po Holmes-Raheju.

23 Parasimpatikus je poleg simpatikusa ena od živčnih poti (Nervenbahn), ki vpliva na pospešeno ali znižano bitje srca in se nahaja v hipotalamusu, ki skrbi še zlasti za preživetvene funkcije kot npr. reakcije organizma na stres.

24 DEPOLLI, K., Stres na delovnem mestu osnovnošolskega učitelja predmetnega pouka. - Ljubljana: Diplomsko delo, 1999, str. 8.

²⁵SUŠEK, M., Vpliv osebnosti in poklica na spoprijemanje s stresom in osebno čvrstost. - Ljubljana: Diplomsko delo, 1997, str. 9.

26 Vse podatke o PS sem dobil na URL è http://teachhealth.com/dealwith.html. Na strani 7 - 8 tega dokumenta lahko dobite natančnejše podatke o predpisanih količinah določenega vitamina ali minerala.

27 SNOJ, B. & Petermanec, Z., Kakovost knjižničnih storitev - prepustimo sodbo uporabnikom. - Knjižnica, 43 (1999) 2/3, str. 27.

28 ALBERT, E., Gabrijan, E., Jerič, B. & Onuk, N., Vpliv knjižničarjevega vedenja na uspešnost referenčne službe v slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnicah. - Knjižnica, 42 (1998) 1, str. 91.

29 Prav ustrezno reflektivnost računalniških zaslonov lahko ergonomi izmerijo npr. s pomočjo mikrofotometra. Podatek sem dobil na URL è http://www.ergonomie.tum.de/lehrstuhl/ergonomie.htm

30 Npr. z modularnim merilcem glasnosti (v nemščini: Modul-Schallpegelmesser) lahko zelo natančno izmerijo zvočne vibracije.

31 Zdravstvene SD sem izpeljal iz Levijevega modela stresa (1975) - nastanek kali za različne bolezni.

32 V Združenih Državah Amerike obstaja zelo obetaven projekt družinske knjižnice, ki naj bi zbliževala družine in njihove otroke med seboj (family place). Če želite o tem izvedeti nekoliko več, pojdite na URL è http://www.lff/demo/family.htm. LFF sicer pomeni libraries for the future.

33 Pojmi kot so tišina, mir, nemir, ipd. so pri nekaterih študentih imeli drug pomen, zato sem jih tudi razvrstil v drugo skupino SD.

34 KLADNIK, N., Statistične metode. - Ljubljana, Univerza Edwarda Kardelja, 1988, str. 52

35 PEČJAK, V., Vpliv stresa na zdravje in življenje. - Okolje in zdravje, (2000) 4, str. 47

36 BORKO, H.(1987). Osnove informatike I. Zagreb: Informator, 17 - 18.

Nazaj na glavno stran