Izracun stresne moci

PREDLOG ZA IZRAČUN MOČI STRESNIH VPLIVOV V KNJIŽNICAH

Karl Petrič

 

 

 

UDK 02.51-7:159.973:541.124

Izvleček

Raziskava obravnava izračun za moč stresnih vplivov v knjižnicah, ki se lahko uporabi kot kvantitativni in kvalitativni pokazatelj za različna knjižnična okolja (uporaben je tudi za druga družbena okolja). Izračun je bil rezultat avtorjevega diplomskega dela "Uporabniki knjižnic in stres", v katerem je intervjuval 200 študentov na Filozofski fakulteti. Pri tem izračunu se upoštevajo uporabnikova mnenja o stresnih (negativnih) in pozitivnih vplivih ter predlogi za zmanjševanje stresnih vplivov v knjižnicah. Izračun poteka v treh stopnjah in kot rezultat dobimo stresno stopinjo ( ⁰ S), ki jo primerjamo z največjo močjo stresa, ki znaša 90 stresnih stopinj. Rezultati so bili naslednji: za vse dejavnike skupaj (22,705 ⁰ S), za pozornostne stresne dejavnike (6,545 ⁰ S), za storilnostne stresne dejavnike (7,700 ⁰ S), za socialne stresne dejavnike (16,678 ⁰ S), za parcialno socialne stresne dejavnike (7,700 ⁰ S), za individualne psihološke stresne dejavnike (7,642 ⁰ S) in za zdravstvene (fiziološke) stresne dejavnike je bila moč stresa nič stresnih stopinj. Po mnenjih študentov je stopnja oziroma moč stresa v knjižnicah nizka.

Ključne besede: stres, metoda, izračun, knjižnice, uporabniki

UDC 02.51-7:159.973:541.124

Abstract

This investigation describes a method for the calculation of the power stress influences in libraries, which could be used as a quantitative and qualitative indicator for different library enviroments (it could be even used for other social enviroments). The calculation method was a result of the author¢ s diploma "Library users and stress", in which he interviewed 200 students at the Faculty of art. In this calculation method opinions of stress (negative) and positive influences and the suggestions of inhibiting stress influences in libraries were considered. The calculation is performed in three stages, yielding the result in stress degrees (⁰ S), which are compared with the biggest power of stress (determined as 90 stress degrees). The results were as follows: for all factors together (22,705 ⁰ S), for the attention stress factors (6,545 ⁰ S), for the capacity stress factors (7,700 ⁰ S), for the social stress factors (16,678 ⁰ S), for the partial social stress factors (7,700 ⁰ S), for the individual psihological stress factors (7,642 ⁰ S) and for the medical (fiziological) stress factors the result was zero stress degrees. The power of stress influences in libraries is low in the opinion of the investigated students.

Key words: stress, method, calculation, libraries, users

1 Uvod

 

O stresu je bilo že mnogo napisanega, zato v tem sestavku ne bom navedel razne definicije. Na kratko bi pa želel podati svoj pogled na to tematiko, že zaradi tega, ker je odločilno vplival na možnost eksaktnega določevanja moči stresnih vplivov v knjižnicah.

Stres je proces, ki ga lahko obravnavamo z naravoslovnega ali pa tudi družboslovnega / humanističnega vidika, skratka je, če holistično gledam, pravzaprav vse, kar se v vesolju odvija (gibanje planetov, erupcija sonca, tektonski premiki, širitev in ožanje vesolja, kemične reakcije, razna socialna stanja, razna ekonomska stanja, telesne in umske aktivnosti, fiziološka in psihološka zdravstvena stanja, itd.). To vključuje tako strukturo elementov, gibanje in mirovanje le-teh ter nenazadnje posledice, ki se nam kažejo kot pozitivne ali negativne spremembe okolja (sistema).

Bolj kot je sestava določenega segmenta homogena in nenasičena, manj je tudi možnosti, da prihaja do pozitivnih ali negativnih napetosti oziroma do sprememb. Dinamika sprememb je bolj opazna pri segmentih, ki imajo heterogeno sestavo in kjer imamo opraviti s stanjem nasičenosti. Prav na teh področjih se pojavlja tudi največ stresa (tako pozitivnega, kot negativnega).

Če tistega, kar sem do sedaj zapisal podkrepim z naravoslovnim zgledom, ki je pogojno primerljiv z družboslovnim bom poskušal s pomočjo termina stresa zbliževati naravoslovni in družboslovni vidik. V eno posodo bom dal destilirano vodo (H₂O) in v drugo bom približno istočasno s pomočjo petih biret dodajal po 10 ml raztopine natrijevega klorida (NaCl), 10 ml raztopine kalijevega manganata (VII) (KMnO₄), 10 ml klorovodikove kisline (HCl), 10 ml tekočega natrijevega hidroksida (NaOH) in 10 ml raztopine kalcijevega karbonata (CaCO₃) z namenom, da ustvarim heterogeno raztopino.

V naslednji fazi bi lahko pogojno primerjal prvo posodo, v kateri je destilirana H₂O s knjižnico, a druga posoda, v kateri so različne aktivne snovi bi lahko predstvaljala kompleksnejša družbena organizacija (sistem) npr. veleblagovnica, ki pa je po velikosti primerljiva s knjižnico. Možen bi bil tudi drugi način primerjave, da bi rekli, da prva posoda predstavlja "različne knjižnice", a druga posoda predstavlja različne družbene sisteme, med katere spadajo tudi knjižnični.

 

 

1.1 Slika 1: Destilirana voda 1.2 Slika 2: Heterogena raztopina

Slika 1 prikazuje posodo, v kateri je destilirana voda (H₂O) in pričakujemo, da do bistvenih sprememb stanja ne bo prišlo. Stopnja stresa je minimalna (ne poteka kemična reakcija), ker je tudi entropija minimalna. Entropija pomeni kvantitativno stopnjo nedoločenosti sistema, tj. neorganiziranosti oziroma nereda v sistemu in njegovih procesov. V informatiki merimo s pomočjo entropije pomanjkanje informacij o stanju in procesov nekega sistema. Po mojem mnenju obstaja močna povezanost med stopnjo entropije in stopnjo stresa. Večja kot je stopnja entropije večja je tudi stopnja negativnega stresa (npr. entropijo lahko zmanjšamo s koristnimi informacijami, a negativni stres zmanjšamo s pozitivnimi informacijami oziroma z informacijami, ki imajo za določenega posameznika ali organizacijo pozitiven pomen). Določena spoznanja iz informatike bi lahko prenesli na naš primer. Tako bi lahko rekel, da je organizacija molekul optimalna, saj so interakcije med njimi usklajene (vlada red - sistem je relativno določljiv in predvidljiv).

Nasprotnega pomena je slika 2, ki prikazuje posodo, v kateri so različne raztopine (NaCl, KMnO₄, HCl, NaOH, CaCO₃). Pričakujemo, da bodo opazne spremembe. Stopnja stresa je večja (potekajo kemične reakcije), ker je tudi entropija večja. Interakcije med molekulami so manj organizirane (vlada nered - sistem je relativno nedoločljiv in nepredvidljiv, dokler se ne doseže ravnotežje). Torej v tem primeru bi lahko zmanjšali stopnjo entropije z raziskovanjem dinamike kemične reakcije, kar vključuje tudi dinamično ravnotežje (hitrost kemične reakcije, prevodnost heterogene raztopine med in po končani reakciji, kvalitativno določevanje ionov, masa produktov po končani kemični reakciji, gostote reakcijskih substanc in gostota nastale raztopine, površinske napetosti posameznih reakcijskih substanc in površinska napetost nastale raztopine, itd.) Skratka poskušamo dobiti koristne informacije o tem heterogenem sistemu, da bi s tem povečali njegovo določljivost in predvidljivost.

Pri delovnih organizacijah (družbenih sistemih) kot sta knjižnica in veleblagovnica preučujemo npr. velikost sistema, število članov v sistemu, organiziranost sistema, število in zahtevnost dejavnosti v sistemu, interakcije v notranjem in zunanjem okolju, ipd. To se pravi, če je knjižnica, kot tudi veleblagovnica dobro organizirana lahko trdimo, da je stopnja entropije in negativnega stresa v obeh organizacijah manjša, ker sta oba sistema bolj določljiva, predvidljiva in s tem manj kaotična. V fizikalno - kemijskih sistemih je možno stopnjo entropije in stresa (čeprav je termin stres v današnjem obdobju bolj v domeni medicinske stroke) mersko in računsko določiti, a pri družbenih sistemih to zaenkrat še ni docela izvedljivo. Tako stres kot tudi entropija sta enoti interdisciplinarnega pomena, ki si po mojem mnenju zaslužita raziskovalno pozornost tako družboslovnih (sociologija, psihologija, ekonomija, itd.), humanističnih (bibliotekarstvo, lingvistika, itd.), kot tudi naravoslovnih znanosti (fizika, kemija, itd.). Ob skupnem nastopu fizikov, kemikov, psihologov, bibliotekarjev in še drugih bi bilo morda možno tudi družbene procese z metodami eksaktnih znanosti natančneje izmeriti in računsko določiti (okvirne vloge različnih znanstvenikov pri raziskovalnem projektu bi lahko bile naslednje: poznavanje družbenih procesov - sociologi, poznavanje posameznika - psihologi, klasifikacijski sistemi preučevanih dejavnikov in organiziranje drugih informacij - bibliotekarji, poznavanje fizikalnih teorij - fiziki, poznavanje kemijskih teorij - kemiki, ipd.).

1.1 Cilj raziskave

Predmet mojega zanimanja je bilo knjižnično okolje oziroma kako so ga študentje interpretirali. V mojem diplomskem delu "Uporabniki knjižnic in stres" sem ugotavljal stresne (negativne) in pozitivne vplive knjižnic na uporabnike. Povrhu tega sem dobil od 200 študentov povratno informacijo, kako bi omilili ali celo odpravili stresne vplive v knjižnicah. V diplomskem delu sem tudi klasificiral predloge, stresne in pozitivne vplive v knjižnicah na šest enot: pozornostne enote (npr. svetloba, zvok, vonj, itd.), storilnostne enote (fizične in umske obremenitve, socialne enote (komunikacija, organizacija, itd.) , parcialno socialne enote (dražljaji dokazovanja samega sebe, ipd.), individualne psihološke enote (strah, notranji nemir, itd.) in zdravstvene (fiziološke) enote (higiena, kužna bolezen, itd.).

To me je napeljalo k temu, da sem želel poleg številčnosti mnenj o stresnih in pozitivnih vplivih ter predlogih ugotoviti tudi raznovrstnost (kompleksnost) le-teh.

Skratka zastavil sem si naslednji vprašanji:

1. Kakšna je bila raznovrstnost mnenj glede stresnih in pozitivnih vplivov ter predlogov za zmanjševanje stresnih vplivov v knjižnicah (na vse enote skupaj)?
2. Kakšna je bila raznovrstnost mnenj glede predlogov, stresnih in pozitivnih vplivov (znotraj posameznih enot)?

S tem sem nameraval izračunati raznovrstnost (kompleksnost) predlogov, stresnih in pozitivnih vplivov, nakar sem izračunal moč stresnih vplivov v stresnih stopinjah ( ⁰ S).

Moč stresa je večja, v kolikor so vplivi (dejavniki) intenzivnejši, številčnejši in raznovrstnejši (kompleksnejši).

 

2 Predlog za izračun moč stresnih dejavnikov v knjižnicah (potek izračuna)

V tem kratkem pisanju bom podal predlog, kako izračunati moč stresnih dejavnikov v knjižnicah. Zavedam se, da tovrstno zanimanje ni ravno bibliotekarju na kožo pisano, vendar pa skriva v sebi velik izziv, zato ne samo, da so mnenja naravoslovnih znanstvenikov zaželena, ampak po mojem mnenju tudi nujno potrebna. Prepričan sem, da bi se lahko s pomočjo njihovih videnj izpeljala še boljša rešitev od ponujene.

2.1 Prva stopnja

1. Izračunal sem gostoto mnenj na osebo (r ₀) = frekvenca vseh mnenj (f₀) / velikost vzorca (N₀)
2. Izračunal sem kompleksnosti (K₀) = frekvenca vseh mnenj (f₀) / frekvenco raznovrstnosti mnenj (f_r)
3. Znotraj posameznih enot sem kompleksnost izračunal na naslednji način:

Kompleksnost določene enote (K_E) = f₀ - frekvenca vseh mnenj določene enote (f_E) / f_r - frekvenca raznovrstnosti mnenj določene enote (f_rE)

2.2 Druga stopnja

Primerjamo dejansko gostoto in kompleksnost z teoretično (predpostavimo, da je največja kompleksnost enaka ena è K_t = 1), a teoretična gostota (r _t = 10 mnenj na osebo) in dobimo realni faktor (F₀).

F₀ = K₀ ^. r ₀ / K_t ^. r _t

Realne faktorje izračunamo tako za stresne in pozitivne dejavnike, kot tudi za predloge za zmanjševanje stresnih vplivov oziroma dejavnikov v knjižnicah.

3. Tretja stopnja

Iz treh izračunanih realnih faktorjev (predlogi, stresni in pozitivni vplivi) izračunamo stresno moč v stresnih stopinjah (⁰ S):

Stresna moč stresnih dejavnikov (s _0SD) = arcsin ( F_0SD ^. F_0Pr / F_0PD ) ^1/2

F_{OSD …} realni faktor stresnih dejavnikov ; F_OPR … realni faktor predlogov za zmanjševanje stresnih dejavnikov ; F_OPD … realni faktor pozitivnih dejavnikov.

Stres ni linearno naraščujoč proces, ampak se spočetka počasi kumulira, nakar vedno bolj narašča (zato sem uporabil inverzno kvadratno funkcijo). Inverzno sinusno funkcijo (arcsin) sem uporabil zaradi tega, da bi dobil kot rezultat stopinje in tako z modelom "nagiba" grafično prikazal stopnjo nagiba in s tem moč določenega stresnega dejavnika.

 

3 Statistična obdelava in interpretacija rezultatov

 

Najprej sem izračunal stresne stopinje ( ⁰ S) celokupno, nakar sem izračunal stresno moč po posameznih enotah.

3.1 Tabela 1: Vse enote skupaj

	Vsa mnenja (f)	Raznovrstna mnenja (fr)	Obseg vzorca
SD (Stresni dejavniki)	323	53	200
PD (Pozitivni " " )	448	34	200
Pr (Predlogi)	256	73	200

200 študentov je znalo našteti 323 mnenj o stresnih vplivih oziroma dejavnikih (SD), 448 mnenj o pozitivnih dejavnikih (PD) in 256 predlogov (Pr) za zmanjševanje stresnih vplivov. Drugi stolpec v tabeli 1 prikazuje frekvenco raznovrstnih mnenj za SD (53 raznovrstnih mnenj), za PD (34 raznovrstnih mnenj) in Pr (73 raznovrstnih mnenj).

1. stopnja

Sedaj lahko iz podatkov o stresnih (SD) in pozitivnih dejavnikih (PD) ter predlogov (Pr) izračunamo gostoto mnenj na osebo in kompleksnost po naslednjih obrazcih:

1.) Za SD

r _SD = f_SD / N_o = 323 / 200 = 1,615 mnenj / osebo (m / o)

r _SD … Gostota mnenj stresnih dejavnikov ; f_SD … Frekvenca mnenj stresnih dejavnikov ; N₀ … Število vprašanih študentov.

K_SD = f_SD / f_rSD = 323 / 53 = 6.094 (višja kot je vrednost, bolj se odmika od maksimalne kompleksnosti, ki je enaka 1).

K_SD … kompleksnost stresnih dejavnikov ; f_rSD … Frekvenca raznovrstnosti mnenj stresnih dejavnikov

2. Za PD

r _PD = f_PD / N_o = 448 / 200 = 2,240 m / o

r _PD … Gostota mnenj pozitivnih dejavnikov ; f_PD … Frekvenca mnenj pozitivnih dejavnikov

K_PD = f_PD / f_rPD = 448 / 34 = 13,176

K_PD … Kompleksnost pozitivnih dejavnikov ; f_rPD … Frekvenca raznovrstnosti mnenj pozitivnih dejavnikov

3) Za Pr

r _Pr = f_Pr / N_o = 256 / 200 = 1,28 m / o

r _Pr … Gostota predlogov za zmanjševanje stresnih vplivov ; f_Pr … Frekvenca predlogov za zmanjševanje stresnih dejavnikov (vplivov)

K_Pr = f_Pr / f_rPr = 256 / 73 = 3,506

K_Pr … Kompleksnost predlogov za zmanjševanje stresnih vplivov ; f_rPr … Frekvenca raznovrstnosti predlogov za zmanjševanje stresnih vplivov

2. stopnja

Določimo teoretično maksimalno gostoto in raznovrstnost dejavnikov. Predpostavimo, da je maksimalna gostota 10 mnenj / osebo in da je maksimalna raznovrstnost enaka vrednosti ena.

Primerjamo dejansko gostoto in raznovrstnost z teoretično:

2. F_SD = K_SD ^. r _SD / K_t ^. r _t = 6,094 ^. 1,615 m/o / 1 ^. 10 m/o = 0,984

   F_SD … Realni faktor stresnih dejavnikov

3. F_PD = K_PD ^. r _PD / K_t ^. r _t = 13,176 ^. 2,240 m/o / 1 ^. 10 m/o = 2,951

   F_PD … Realni faktor pozitivnih dejavnikov

4. F_Pr = K_Pr ^. r _Pr / K_t ^. r _t = 3,506 ^. 1,280 m/o / 1 ^. 10 m/o = 0,448

F_Pr … Realni faktor predlogov za zmanjševanje stresnih dejavnikov

3. stopnja

Sedaj pa lahko še izračunamo moč stresnih dejavnikov (s _SD) po naslednjem obrazcu in dobili bomo rezultat v stresnih stopinjah:

s _SD = arcsin (F_SD ^. F_Pr / F_PD) ^1/2

s _SD = arcsin ( 0,984 ^. 0,448 / 2,951 ) ^1/2

s _SD = arcsin 0,386

s_SD = 22,705 ⁰ S ali f _SD = arccos (F_SD ^. F_Pr / F_PD) ^1/2 = 67,294 ⁰ AS

s_SD … Stresna moč stresnih dejavnikov (vplivov) ; F _SD … stresna šibkost stresnih dejavnikov

Skratka:

Izračunana moč stresnih dejavnikov je bila 22,705 stresnih stopinj (⁰ S). Ko namesto inverzno sinusne (arcsin) uporabimo inverzno kosinusno funkcijo (arccos) dobimo kot rezultat f_SD = 67,294 antistresne stopinje ( ⁰ AS).

3.2 Izračun za posamezne dejavnike

Izračunal bom moč stresa znotraj posameznih dejavnikov in predlogov.

3.3 Tabela 2: Pozornostni dejavniki (PSD, PPD, PPr)

	f	fr	Obseg vzorca
PSD	28	15	200
PPD	84	8	200
PPr	41	11	200

Celokupno število mnenj (f) za PSD je bilo 28, za PPD 84 in 41 Pr. Za PSD je bilo 15 raznovrstnih mnenj, za PPD 8 in 11 raznovrstnih Pr.

1. stopnja

2. Za PSD

   r _PSD = f_PSD / N₀ = 28 / 200 = 0,14 m / o

   r _PSD … Gostota mnenj pozornostnih stresnih dejavnikov ; f_PSD … Frekvenca mnenj pozornostnih stresnih dejavnikov

   K_PSD = f_SD - f_PSD / f_rSD - f_rPSD = 323 - 28 / 53 - 15 = 7,763

   K_PSD … Kompleksnost pozornostnih stresnih dejavnikov ; f_rPSD … Frekvenca raznovrstnosti mnenj pozornostnih stresnih dejavnikov

3. Za PPD

   r  _PPD = f_PPD / N₀ = 84 / 200 = 0,420 m / o

   r _PPD … Gostota mnenj pozornostnih pozitivnih dejavnikov ; f_PPD … frekvenca mnenj pozornostnih pozitivnih dejavnikov

   K_PPD = f_PD - f_PPD / f_rPD - f_rPPD = 448 - 84 / 34 - 8 = 14,0

   K_PPD … Kompleksnost pozornostnih pozitivnih dejavnikov ; f_rPPD … Frekvenca raznovrstnosti mnenj pozornostnih pozitivnih dejavnikov

4. Za Pr

r _PPr = f_PPr / N₀ = 41 / 200 = 0,205 m / o

r _PPr … Gostota predlogov za zmanjševanje pozornostnih stresnih dejavnikov ; f_PPR … Frekvenca predlogov za zmanjševanje pozornostnih stresnih dejavnikov

K_PPr = f_Pr - f_PPr / f_rPr - f_rPPr = 256 - 41 / 73 - 11 = 3,467

K_PPr … Kompleksnost pozornostnih predlogov za zmanjševanje stresnih dejavnikov ; f_rPPr … Frekvenca raznovrstnosti pozornostnih predlogov za zmanjševanje stresnih dejavnikov

2. stopnja

2. F_PSD = K_PSD ^. r _PSD / K_t ^. r _t = 7,763 ^. 0,14 m/o / 1 ^. 10 m/o = 0,108

   F_PSD … Realni faktor pozornostnih stresnih dejavnikov

3. F_PPD = K_PPD ^. r _PPD / K_t ^. r _t = 14,0 ^. 0,420 m/o / 1 ^. 10 m/o = 0,588

   F_PPD … Realni faktor pozornostnih pozitivnih dejavnikov

4. F_PPr = K_PPr ^. r _PPr / K_t ^. r _t = 3,467 ^. 0,205 m/o / 1 ^. 10 m/o = 0,071

F_PPr … Realni faktor pozornostnih predlogov

3. stopnja

s _PSD = arcsin (F_PSD ^. F_Pr / F_PD) ^1/2 = arcsin ( 0,108 ^. 0,071 / 0,588) ^1/2 = arcsin 0,114 =

s _PSD = 6,545 ⁰ S ali f _PSD = 83,455 ⁰ AS

s _PSD … Stresna moč pozornostnih stresnih dejavnikov ; F _PSD … Stresna šibkost pozornostnih stresnih dejavnikov

3.4 Tabela 3: Storilnostni dejavniki (StSD, StPD, StPr)

	f	fr	Obseg vzorca
StSD	43	6	200
StPD	49	5	200
StPr	27	10	200

200 študentov je prispevalo 43 mnenj / 6 raznovrstnih za StSD, 49 / 5 raznovrstnih za StPD in 27 predlogov / 10 raznovrstnih za zmanjševanje StSD (StPr).

2. stopnja

1.) Za StSD

r _StSD = f_StSD / N₀ = 43 / 200 = 0,215 m/o

r _StSD … Gostota mnenj storilnostnih stresnih dejavnikov ; f_StSD … Frekvenca mnenj storilnostnih stresnih dejavnikov

K_StSD = f_SD - f_StSD / f_rSD - f_rStSD = 323 - 43 / 53 - 6 = 5,957

K_StSD … Kompleksnost mnenj storilnostnih stresnih dejavnikov ; f_rStSD … Frekvenca raznovrstnih mnenj storilnostnih stresnih dejavnikov

1. Za StPD

   r _StPD = f_StPD / N₀ = 49 / 200 = 0,245 m/o

   r _StPD … Gostota mnenja storilnostnih pozitivnih dejavnikov ; f_StPD … Frekvenca mnenj storilnostnih pozitivnih dejavnikov

   K_StPD = f_SD - f_StPD / f_rPD - f_rStPD = 448 - 49 / 34 - 5 = 13,758

   K_StPD … Kompleksnost mnenj storilnostnih pozitivnih dejavnikov ; f_rStPD … Frekvenca raznovrstnosti mnenj storilnostnih pozitivnih dejavnikov

2. Za StPr

r _StPr = f_StPr / N₀ = 27 / 200 = 0,135 m/o

r _StPr … Gostota predlogov za zmanjševanje storilnostnih stresnih dejavnikov ; f_StPr … Frekvenca predlogov za zmanjševanje storilnostnih stresnih dejavnikov

K_StPr = f_Pr - f_StPr / f_rPr - f_rStPr = 256 - 27 / 73 - 10 = 3,634

K_StPr … Kompleksnost predlogov za zmanjševanje storilnostnih stresnih dejavnikov ; f_rStPr … Frekvenca raznovrstnosti predlogov za zmanjševanje storilnostnih stresnih dejavnikov

2. stopnja

   F_StSD = K_StSD ^. r _StSD / K_t ^. r _t = 5,957 ^. 0,215 / 10 ^. 1 = 0,128

   F_StSD … Realni faktor storilnostnih stresnih dejavnikov

   F_StPD = K_StPD ^. r _StPD / K_t ^. r _t = 13,758 ^. 0,245 / 10 ^. 1 = 0,337

   F_StPD … Realni faktor storilnostnih pozitivnih dejavnikov

   F_StPr = K_StPr ^. r  _StPr / K_t ^. r _t = 3,634 ^. 0,135 / 10 ^. 1 = 0,049

   F_StPr … Realni faktor predlogov za zmanjševanje storilnostnih stresnih dejavnikov

3. stopnja

s _StSD = arcsin ( F_StSD ^. F_StPr / F_StPD ) ^1/2 = arcsin (0,128 ^. 0,049 / 0,337)^1/2 = arcsin 0,134 = 7,700 ⁰ S ali F _StSD = 82,300 ⁰ AS

s _StSD …Stresna moč storilnostnih stresnih dejavnikov ; F _StSD … Stresna šibkost storilnostnih stresnih dejavnikov

3.5 Tabela 4: Socialni dejavniki (SSD, SPD, SPr)

	f	fr	Obseg vzorca
SSD	151	11	200
SPD	141	6	200
SPr	141	34	200

200 študentov je posredovalo 151 mnenj / 11 raznovrstnih za SSD, 141 mnenj / 6 raznovrstnih za SPD in 141 predlogov / 34 raznovrstnih za SPr.

2. stopnja

2. Za SSD

   r _SSD = f_SSD / N₀ = 151 / 200 = 0,755 m/o

   r _SSD … Gostota mnenj socialnih stresnih dejavnikov ; f_SSD … Frekvenca mnenj socialnih stresnih dejavnikov

   K_SSD = f_SD - f_SSD / f_rSD - f_rSSD = 323 - 151 / 53 - 11 = 4,095

   K_SSD … Kompleksnost mnenj socialnih stresnih dejavnikov ; f_rSSD … Frekvenca raznovrstnosti mnenj socialnih stresnih dejavnikov

3. Za SPD

   r _SPD = f_SPD / N₀ = 141 / 200 = 0,705 m/o

   r _SPD … Gostota mnenj socialnih pozitivnih dejavnikov ; f_SPD … Frekvenca mnenj socialnih pozitivnih dejavnikov

   K_SPD = f_PD - f_SPD / f_rPD - f_rSPD = 448 - 141 / 34 - 6 = 10,964

   K_SPD … Kompleksnost mnenj socialnih pozitivnih dejavnikov ; f_rSPD … Frekvenca raznovrstnosti mnenj socialnih pozitivnih dejavnikov

4. Za SPr

r _SPr = f_SPr / N₀ = 141 / 200 = 0,705 m/o

r _SPr … Gostota predlogov za zmanjševanje socialnih stresnih dejavnikov ; f_SPr … Frekvenca predlogov za zmanjševanje socialnih stresnih dejavnikov

K_SPr = f_Pr - f_SPr / f_rPr - f_rSPr = 256 - 141 / 73 - 34 = 2,948

K_SPr … Kompleksnost predlogov za zmanjševanje socialnih stresnih dejavnikov ; f_rSPr … Frekvenca raznovrstnosti predlogov za zmanjševanje socialnih stresnih dejavnikov

2. stopnja

F_SSD = K_SSD ^. r _SSD / K_t ^. r _t = 4,095 ^. 0,755 / 1 ^. 10 = 0,309

F_SSD … Realni faktor socialnih stresnih dejavnikov

F_SPD = K_SPD ^. r _SPD / K_t ^. r _t = 10,964 ^. 0,705 / 1 ^. 10 = 0,772

F_SPD … Realni faktor socialnih pozitivnih dejavnikov

F_SPr = K_SPr ^. r _SPr / K_t ^. r _t = 2,948 ^. 0,705 / 1 ^. 10 = 0,207

F_SPr … Realni faktor predlogov za zmanjševanje socialnih stresnih dejavnikov

3. stopnja

s _SSD = arcsin ( F_SSD ^. F_SPr / F_SPD ) ^1/2 = arcsin (0,309 ^. 0,207 / 0,772)^1/2 = arcsin 0,287 = 16,678 ⁰ S ali F _SSD = 73,322 ⁰ AS

s _SSD … Stresna moč socialnih stresnih dejavnikov ; F _SSD … Stresna šibkost socialnih stresnih dejavnikov

3.6 Tabela 5: Parcialno socialni dejavniki (PSSD, PSPD, PSPr)

	f	fr	Obseg vzorca
PSSD	23	4	200
PSPD	4	2	200
PSPr	4	4	200

 

200 študentov je prispevalo 23 mnenj / 4 raznovrstnih za PSSD, 4 mnenja / 2 raznovrstni za PSPD in 4 predlogov / 4 raznovrstnih za PSPr.

2. stopnja

2. Za PSSD

   r _PSSD = f_PSSD / N₀ = 23 / 200 = 0,115 m/o

   r _PSSD … Gostota mnenj parcialno socialnih stresnih dejavnikov ; f_PSSD … Frekvenca mnenj parcialno socialnih stresnih dejavnikov

   K_PSSD = f_SD - f_PSSD / f_rSD - f_rPSSD = 323 - 23 / 53 - 4 = 6,122

   K_PSSD … Kompleksnost mnenj parcialno socialnih stresnih dejavnikov ; f_rPSSD … Frekvenca raznovrstnosti mnenj parcialno socialnih stresnih dejavnikov

3. Za PSPD

r _PSPD = f_PSPD / N₀ = 4 / 200 = 0,02 m/o

r _PSPD … Gostota mnenj parcialno socialnih pozitivnih dejavnikov ; f_PSPD … Frekvenca mnenj parcialno socialnih pozitivnih dejavnikov

K_PSPD = f_PD - f_PSPD / f_rPD - f_rPSPD = 448 - 4 / 34 - 2 = 13,875

K_PSPD … Kompleksnost mnenj parcialno socialnih pozitivnih dejavnikov ; f_rPSPD … Frekvenca raznovrstnosti mnenj parcialno socialnih pozitivnih dejavnikov

3.) Za PSPr

r _PSPr = f_PSPr / N₀ = 4 / 200 = 0,02 m/0

r _PSPr … Gostota predlogov za zmanjševanje parcialno socialnih stresnih dejavnikov ; f_PSPr … Frekvenca predlogov za zmanjševanje parcialno socialnih stresnih dejavnikov

K_PSPr = f_PR - f_PSPr / f_rPr - f_rPSPr = 256 - 4 / 73 - 4 = 3,652

K_PSPr … Kompleksnost predlogov za zmanjševanje parcialno socialnih stresnih dejavnikov ; f_rPSPr … Frekvenca raznovrstnosti predlogov za zmanjševanje parcialno socialnih stresnih dejavnikov

2. stopnja

   F_PSSD = K_PSSD ^. r _PSSD / K_t ^. r _t = 6,122 ^. 0,115 / 1 ^. 10 = 0,070

   F_PSSD … Realni faktor parcialno socialnih stresnih dejavnikov

   F_PSPD = K_PSPD ^. r  _PSPD / K_t ^. r _t = 13,875 ^. 0,02 / 1 ^. 10 = 0,027

   F_PSPD … Realni faktor parcialno socialnih pozitivnih dejavnikov

   F_PSPr = K_PSPr ^. r _PSPr / K_t ^. r _t = 3,652 ^. 0,02 / 1 ^. 10 = 0,007

   F_PSPr … Realni faktor predlogov za zmanjševanje parcialno socialnih stresnih dejavnikov

3. stopnja

s _PSSD = arcsin ( F_PSSD ^. F_PSPr / F_PSPD ) ^1/2 = arcsin (0,070 ^. 0,007 / 0,027)^1/2 = arcsin 0,134 = s _PSSD = 7,700 ⁰ S ali F _PSSD = 82,300 ⁰ AS

s _PSSD … Stresna moč parcialno socialnih stresnih dejavnikov ; F _PSSD … Stresna šibkost parcialno socialnih stresnih dejavnikov

3.7 Tabela 6: Individualni psihološki dejavniki (IPSD, IPPD, IPPr)

	f	fr	Obseg vzorca
IPSD	76	15	200
IPPD	169	12	200
IPPr	43	14	200

Študentje so dali 76 mnenj / 15 raznovrstnih za IPSD, 169 mnenj / 12 raznovrstnih za IPPD in 43 predlogov / 14 raznovrstnih za zmanjševanje IPSD.

2. stopnja

1.)Za IPSD

r _IPSD = f_IPSD / N₀ = 76 / 200 = 0,380 m/o

r _IPSD … Gostota mnenj individualno psiholoških stresnih dejavnikov ; f_IPSD … Frekvenca mnenj individualno psiholoških stresnih dejavnikov

K_IPSD = f_PD - f_IPSD / f_rPD - f_rIPSD = 323 - 76 / 53 - 15 = 6,500

K_IPSD … Kompleksnost mnenj individualno psiholoških stresnih dejavnikov ; f_rIPSD … Frekvenca raznovrstnosti mnenj individualno psiholoških stresnih dejavnikov

1. Za IPPD

   r _IPPD = f_IPPD / N₀ = 169 / 200 = 0,845 m/o

   r _IPPD … Gostota mnenj individualno psiholoških pozitivnih dejavnikov ; f_IPPD … Frekvenca mnenj individualno psiholoških pozitivnih dejavnikov

   K_IPPD = f_PD - f_IPPD / f_rPD - f_rIPPD = 448 - 169 / 34 - 12 = 12,681

   K_IPPD … Kompleksnost mnenj individualno psiholoških pozitivnih dejavnikov ; f_rIPPD … Frekvenca raznovrstnosti mnenj individualno psiholoških pozitivnih dejavnikov

2. Za IPPr

r _IPPr = f_IPPr / N₀ = 43 / 200 = 0,215 m/o

r _IPPr … Gostota predlogov za zmanjševanje individualno psiholoških stresnih dejavnikov ; f_IPPr … Frekvenca predlogov za zmanjševanje individualno psiholoških stresnih dejavnikov

K_IPPr = f_Pr - f_IPPr / f_rPr - f_rIPPr = 256 - 43 / 73 - 14 = 3,610

K_IPPr … Kompleksnost predlogov za zmanjševanje individualno psiholoških stresnih dejavnikov ; f_rIPPr … Frekvenca raznovrstnosti predlogov za zmanjševanje individualno psiholoških stresnih dejavnikov

2. stopnja

   F_IPSD = K_IPSD ^. r _IPSD / K_t ^. r _t = 6,5 ^. 0,380 / 1 ^. 10 = 0,247

   F_IPSD … Realni faktor individualno psiholoških stresnih dejavnikov

   F_IPPD = K_IPPD ^. r _IPPD / K_t ^. r _t = 12,681 ^. 0,845 / 1 ^. 10 = 1,071

   F_IPPD … Realni faktor individualno psiholoških pozitivnih dejavnikov

   F_IPPr = K_IPPr ^. r  _IPPr / K_t ^. r _t = 3,610 ^. 0,215 / 1 ^. 10 = 0,077

   F_IPPr … Realni faktor predlogov za zmanjševanje individualno psiholoških stresnih dejavnikov

3. stopnja

s _IPSD = arcsin ( F_IPSD ^. F_IPPr / F_IPPD ) ^1/2 = arcsin (0,247 ^. 0,077 / 1,071)^1/2 = arcsin 0,133 = s _IPSD = 7,642 ⁰ S ali F _IPSD = 82,358 ⁰ AS

s _IPSD … Stresna moč individualno psiholoških stresnih dejavnikov ; F _IPSD = Stresna šibkost individualno psiholoških stresnih dejavnikov

 

3.8 Tabela 7: Zdravstveni (fiziološki) dejavniki (ZSD, ZPD, ZPr)

	f	fr	Obseg vzorca
ZSD	2	2	200
ZPD	1	1	200
ZPr	0	0	200

200 študentov je dalo 2 mnenji / 2 raznovrstni za ZSD, 1 mnenje / 1 raznovrstno za ZPD, a nobenih predlogov (ZPr) za zmanjševanje ZSD.

Predlogov za zmanjševanje ZSD ni bilo, zato je s _ZSD = 0 ⁰ S ali F _ZSD = 90 ⁰ AS.

s _ZSD … Stresna moč zdravstveno (fizioloških) stresnih dejavnikov ; F _ZSD = Stresna šibkost zdravstveno (fizioloških) stresnih dejavnikov.

3.9 Tabela 8: Moč stresa v knjižnicah (celokupno in po posameznih enotah)

s SD	s SSD	s StSD	s PSSD	s IPSD	s PSD	s ZSD
22,705	16,678	7,700	7,700	7,642	6,545	0

3.9.1 Graf 1: Stresni dejavniki (SD) v stresnih stopinjah (⁰ S)

Po mnenjih študentov je izračunana moč stresa v knjižnicah 22,705 ⁰ S. Če pa izračunamo posamezne dejavnike dobimo naslednje rezultate: Za SSD je moč stresa 16,678 ⁰ S, za StSD je 7,700 ⁰ S, PSSD je 7,700 ⁰ S, IPSD je 7,642 ⁰ S, za PSD je 6,545 ⁰ S in za ZSD je moč stresa enaka 0 ⁰ S. Kot vidimo imamo opraviti z nelinearnim pojavom (vsota posameznih enot SD nam ne daje celokupno moč SD, ki znaša 22,705 ⁰ S, ampak 46,265 ⁰ S).

Če izhajamo iz predpostavke, da pomeni 90 ⁰ S največjo mero stresa, potem lahko sklepamo, da dobljeni rezultati povedo, da je stopnja oziroma moč stresa v knjižnicah po mnenjih študentov nizka.

Lestvica za moč stresa po stopnjah (stp):

1. Stp: 0 ⁰ S - 15,04 ⁰ S … Zelo nizka. 4. Stp: 45,05 ⁰ S - 60,04 ⁰ S … Višja.

2. Stp: 15,05 ⁰ S - 30,04 ⁰ S … Nizka. 5. Stp: 60,05 ⁰ S - 75,04 ⁰ S … Visoka.

3. Stp: 30,05 ⁰ S - 45,04 ⁰ S … Srednja. 6. Stp: 75,05 ⁰ S - 90 ⁰ S … Zelo visoka.

 

 

3.9.2 Graf 2: Prikaz nagiba stresnih dejavnikov (v stopinjah gl. tabelo 8)

4 Zaključek

Tovrstnih meritev o knjižničnem okolju (priporočal bi večje vzorce npr. 500,1000 ljudi ali celo več), bi morali še večkrat izvesti, tako da bi lahko dobili dovolj primerjav. Izračun moči stresa v stresnih stopinjah (kot kvantitativni in kvalitativni pokazatelj) pa ni zgolj mišljen za knjižnično okolje, temveč tudi za druga družbena okolja, kot so npr. banke, tovarne, turistične ustanove, trgovine, velika mesta, kjer je visoka gostota avtomobilskega prometa, itd. Če bi družboslovnimi in humanističnimi znanostmi ob skupnem nastopu z naravoslovnimi znanostmi uspelo izmeriti s pomočjo eksaktnih prijemov stresne stopinje v družbi, bi lahko po mojem mnenju napovedali več pozitivnih in negativnih sprememb pri gibanju družbenih mas. Prav to vedenje bi zelo olajšalo in celo izboljšalo organizacijo civiliziranih družb in s tem tudi knjižnic.

 

5 Literatura

2. Bak, P. (1997). How nature works: The science of self-organized criticality. Oxford: University Press.
3. Behrsing, W., Matthaei, K., & Waselowsky, K. (1990). Kosmos Chemie C 4000. Stuttgart: Frankh-Kosmos Verlags-GmbH & Co.
4. Borko, H. (1987). Osnove informatike I. Zagreb: Informator.
5. Christen, H.R (1977). Einführung in die Chemie. Frankfurt (a.m): Diesterweg Salle Sauerländer Verlag.
6. Južnič, P. (1999). Pomen raziskovalnega dela za profesionalno delo v knjižničarstvu. Knjižnica, 43(2-3), 161 - 177.
7. Kralj, S. (1998). Zakaj je vesolje nehomogeno? Astronomi v Kmici, 1, 10 - 13.
8. Pečjak, V. (2000). Vpliv stresa na zdravje in življenje.  Okolje in zdravje, 4, 46 - 47.
9. Petrič, K. (2001). Uporabniki knjižnic in stres. Diplomsko delo, Ljubljana: Filozofska fakulteta.

 

DODATEK

Rezultati iz poskusne raziskave (velikost vzorca je 10 ljudi)

s_SD = 24,018 ⁰ S ; s _SSD = 16,815 ⁰ S ; s _StSD = 14,440 ⁰ S ; s _PSD = 9,251 ⁰ S ; s _PSSD = 5,630 ⁰ S ; s _IPSD = 3,977 ⁰ S ; s _ZSD = 0 ⁰ S.

 

Rezultati iz glavne raziskave (velikost vzorca je 200 ljudi)

s_SD = 22,705 ⁰ S ; s _SSD = 16,678 ⁰ S ; s _PSSD = 7,700 ⁰ S ; s _StSD = 7,700 ⁰ S ; s _IPSD = 7,642 ⁰ S ; s _PSD = 6,545 ⁰ S ; s _ZSD = 0 ⁰ S.

 

I. Porazdelitvena funkcija stresne moči znotraj posameznih enot pri glavni in poskusni raziskavi:

Y = X ^0,68675 (glavna raziskava) ; Y = X ^0,69305 (poskusna raziskava).

Celokupna moč stresa (v obeh primerih) je vsota X ⁿ moči stresa posameznih enot, kajti z linearno adicijo posameznih enot bi dobili kot rezultat približno dvakratno višjo vrednost od celokupne moči stresa.

n₁ = 0,68675 (glavna)

n₂ = 0,69305 (poskusna)

 

II. Primer glavne raziskave:

1.) Y₁ = (s _SSD) 16,678 ^{0,68675 0} S + (s _PSSD) 7,700^0,68675 + (s _StSD) 7,700 ^{0,68675 0} S + (s _IPSD) + 7,642 ^{0,68675 0} S + (s _PSD) 6,545 ^{0,68675 0} S + (s _ZSD ) 0 ^{0,68675 0} S = 22,705 ⁰ S znaša celokupna moč stresa pri glavni raziskavi.

III. Primer poskusne raziskave:

Y₂ = (s _SSD) 16,815 ^{0,69305 0} S + (s _StSD) 14,440 ^{0,69305 0} S + (s _PSD) 9,251 ^{0,69305 0} S + (s _PSSD) 5,630 ^{0,69305 0} S + (s _IPSD) 3,977 ^{0,69305 0} S + (s _ZSD) 0 ^{0,69305 0} S = 24,018 ⁰ S znaša celokupna moč stresa pri poskusni raziskavi.

Zaključna hipoteza:

Če izhajamo s predpostavke, da dobimo od 10 ljudi več relevantnih povratnih informacij o obravnavanemu primeru kot od enega človeka, bi lahko iz dobljenih rezultatov trdili, da dobimo v tem primeru od 10 ljudi skorajda iste informacije kot od 200 ljudi.