Nazaj na glavno stran
3.11 Pozitivni dejavniki v
knjižnici
3.11.1 Tabela 9: Pozitivni
dejavniki v knjižnici
Pozornost. PD |
Storilnost. PD |
Socialni
PD
|
Parcialno socialni
PD |
Indiv. psih.
PD |
Zdravstveni PD |
PD
skupaj
|
f |
% |
f |
% |
f |
% |
f |
% |
f |
% |
f |
% |
f |
% |
84 |
18,75 |
49 |
10,92 |
141 |
31,5 |
4 |
0,92 |
169 |
37,71 |
1 |
0,2 |
448 |
100 |
3.11.2 Graf 9:
Pozitivni dejavniki (PD) v knjižnici (%)
Študentje so
izrazili 448 mnenj, pri čemer so pozornostni PD dobili 84
mnenj (18,75 %), storilnostni PD 49 mnenj (10,92 %), socialni PD
141 mnenj (31,5 %), parcialni socialni PD 4 mnenja (0,92 %),
individualni psihološki PD 169 mnenj (37,71 %), zdravstveni
PD 1 mnenje (0,2 %), a dve osebi na zastavljeno vprašanje
nista odgovorili, kar odgovarja 1 % vprašancev.
- Pozornostni PD - npr. primerna razsvetljava,
prijetne vonjave, udobni stoli, prijetna tišina, dobra
izolacija prostorov, prijetne in pestre barve, rastlinje
ipd.
- Storilnostni PD -
npr. nenaporno iskanje gradiva na knjižnih policah, nenaporno
iskanje v računalniškem katalogu, nenaporno
učenje, uporabnik se zlahka orientira v knjižnici,
ipd.
- Socialne PD - npr.
prijazno osebje, osebje svetuje uporabniku, v knjižnici je
dovolj prostora, kajti vedno je dovolj čitalniških
sedežov, ni čakalne vrste pri izposojevalnem pultu,
uporabniki so disciplinirani in ne motijo ostalih,
knjižničar je poln energije in zelo dobro vpliva na
uporabnike, ipd.
- Parcialno socialne PD - npr. uporabnik nima občutka, da mu
knjižničar ne bi želel pomagati, včasih
vzglednemu uporabniku ni potrebno plačati zamudnino in to
občuti kot nagrado, ipd.
- Individualni
psihološki PD - npr. mir (notranji), občutenje varnosti
med knjigami, občutenje domačnosti v knjižnici,
uporabnik občuti osebno zadovoljstvo in sigurnost ob prostem
pristopu do knjig, veselje do branja, veselje do učenja,
veselje do znanja, uporabnik je zelo zadovoljen, če ima
knjižnica dovolj dvojnih izvodov pomembnega gradiva,
možnost dostopa na internet (osebno zadovoljstvo), uporabnik
dobi ustrezno literaturo (osebno zadovoljstvo), uporabnik je zelo
zadovoljen, če najde dobro knjigo, ki ga sprosti, hiter dostop
do informacij (osebno zadovoljstvo), ipd.
- Zdravstveni PD - npr.
čistoča v prostoru (higiena).
3.12 Predlogi študentov za
zmanjševanje stresnih situacij
3.12.1 Tabela 10:
Predlogi študentov za zmanjševanje stresnih situacij
v knjižnicah
Pozornost.
SD
|
Storilnostni
SD
|
Socialni
SD
|
Parcialno socialni
SD |
Indiv. psih.
SD |
Zdravstveni SD |
SD
Skupaj
|
f |
% |
f |
% |
f |
% |
f |
% |
f |
% |
f |
% |
f |
% |
41 |
16 |
27 |
10,5 |
141 |
55,1 |
4 |
1,6 |
43 |
16,8 |
0 |
0 |
256 |
100 |
3.12.2 Graf 10: Predlogi študentov
(%)
154 študentov je posredovalo 256 predlogov
za zmanjševanje stresnih situacij v knjižnicah, medtem ko 46
študentov (23 %) na to vprašanje ni želelo
odgovoriti. 41 predlogov (16 %) za izboljšanje pozornostnih
dejavnikov v knjižnici, 27 predlogov (10,5 %) za storilnostne
dejavnike, 141 predlogov (55,1 %) za socialne dejavnike, 4
predlogi (1,6 %) za parcialne socialne dejavnike, 43 predlogov
(16,8 %) za individualne psihološke dejavnike in 0 predlogov
(0 %) za zdravstvene dejavnike.
- Pozornostni SD - npr.
študentje so predlagali primernejšo razsvetljavo v
knjižnici, aromoterapijo (vonjave), bolj udobne stole in
primerno visoke mize, prijetno glasbo v ozadju, boljšo
zvočno izolacijo knjižnice, ustrezno ogrevanje prostorov
(mraz), rastlinski okraski z dišečimi cvetovi, glasovi
iz narave, barvne etikete za označevanje knjižnih polic
(lepši izgled), nedopuščanje mobitelov (sevanje
in hrup), še več truda vložiti v udobje uporabnika
v knjižnici, ipd.
- Storilnostni SD - npr.
poenostavitev sistema za iskanje podatkov, več navodil za
lažjo uporabo knjižničnih storitev, večkratni
nadzor nad knjižničnim fondom (da lahko uporabnik
lažje poišče določeno gradivo), boljši
katalogi za lažje iskanje gradiva, več različnih
prostorov za različne namene (da se lahko uporabnik lažje
posveti učenju), navodila za lažjo orientacijo
uporabnikov v knjižnici, po vseh knjižnicah naj bi uvedli
prost pristop do knjig (uporabnik se lažje orientira pri
iskanju določene knjige ali revije), boljša
organizacija pri urejevanju gradiva, čim bolj učinkovito
uravnavanje SD (da občutijo uporabniki čim manj napora
pri bivanju v knjižnici), razni tečaji za uporabnike,
kjer bi se posvetili lažjemu iskanju npr. knjig, revij,
še zlasti po računalniku, ipd.
- Socialni SD - npr.
šolanje knjižničnega kadra v smeri komunikacije z
uporabnikom, knjižničarji naj bi bili bolj prijazni do
uporabnikov, zaposlovanje večjega števila osebja v
knjižnici, da bi lahko nudili uporabnikom kvalitetnejšo
pomoč, šolanje kadra v smeri retorike, večkrat
preveriti knjižničarje ali so do uporabnikov dovolj
prijazni, ustrezna profesionalnost knjižničarjev, da
lahko daje uporabniku ustrezne informacije, več zaposlenih pri
izposoji gradiva z namenom, da se zmanjša čakalna vrsta
pri izposojevalnem pultu, knjižničarji naj bi bolj
upoštevali individualnost uporabnika, kajti uporabnik ni
zgolj številka, komunikacijski treningi za osebje, nadzor
nad njihovim ravnanjem, spremeniti profesionalno mentaliteto
knjižničarjev, obveščanje uporabnika po
internetu o vračanju gradiva, vodstvo bi lahko skrbelo za
knjižnično osebje tako, da bi bili v največji meri
neobremenjeni (prijaznost do uporabnikov), temeljit pogovor s
prihodnjim knjižničnim kadrom, več prostora za
bralce (gneča), knjižničarji naj bi svoje osebne
probleme pustili doma (neprijaznost do uporabnikov), pravila za
uporabnike v zvezi z disciplino, strožji nadzor nad disciplino
uporabnikov, knjižnicam bi morali dati višjo
finančno podporo, poseben prostor, kjer se lahko uporabniki
pogovarjajo, temeljitejša izbira ob sprejemu kadra v
službo, samopostrežna izposoja (odpraviti gnečo),
dovolj zaposlenih glede na število uporabnikov,
knjižničar naj bi bil tudi andragog, spodbuditi
prijaznost zaposlenih, skrit kotiček za informatorja in
uporabnike, izrecno zanimanje knjižničarjev za zelo
frekventno literaturo in da bi pri tem upoštevali mnenja
študentov, višja finančna podpora
knjižnicam s strani pristojnih ministrstev in
študentske organizacije, uporabniki naj bi bili bolje
seznanjeni z možnostmi, ki jih nudijo knjižnice, hitro in
učinkovito seznanjanje uporabnika, kaj je v
računalniškem katalogu na voljo, izvajanje raziskav v
zvezi z prijaznostjo osebja, da se zaposlijo bolj motivirani
ljudje, video nadzor nad osebjem, ipd.
- Parcialni socialni SD -
npr. nižjo zaračunavanje zamudnine, opomin bi lahko
objavili na internetu (posameznik ima slab občutek, ko dobi
takšen opomin na dom), knjižničar bi lahko sicer
vzglednemu uporabniku spregledal plačanje zamudnine,
znižanje zamudnine, ipd.
- Individualni
psihološki SD - npr. za pogosto uporabljane knjige bi morali
imeti več dvojnih izvodov (uporabnik je zadovoljen, ko dobi
zaželeno knjigo), čitalnice naj bi omogočale intimo
večjo zasebnost uporabnika, bogat knjižnični fond
(zadovoljstvo), hitrejši dostop do knjige (osebno
zadovoljstvo), izoliran prostor včasih izboljšuje
psihično počutje, naj bi sleherni posameznik uredil
samega sebe, čitalnice naj bi bile ločene od
knjižnih polic (za boljše psihično počutje
pri učenju), lažji dostop do knjig (psihično
zadovoljstvo uporabnika), več prostora za branje (da ni
občutka individualne utesnjenosti), daljši rok izposoje
študijske literature (uporabnik bi se psihično precej
boljše počutil), napol zagrajena čitalniška
mesta (občutek intime), daljši odpiralni čas
knjižnice (osebni občutek uporabnika, da se lahko na
knjižnico zanese), arhitekturnost stavbe in prostorov, ki
posreduje uporabniku občutek domačnosti, manjši
prostori (individualni občutek preglednosti in
domačnosti), dober pregled nad izposojo (osebno zadovoljstvo
uporabnika), knjižničarji naj bi se individualno lotili
polepšanja delovnega mesta in naj ne bi preveč
poslušali vodstva, ipd.
- Zdravstveni SD - v tem pogledu ni bilo elementov
oziroma predlogov.
3.13 Dodatne pripombe
študentov
3.13.1 Tabela 11: Dodatne pripombe
študentov
Da |
Ne |
Skupaj |
f |
% |
f |
% |
f |
% |
43 |
21,5 |
157 |
78,5 |
200 |
100 |
3.13.2 Graf 11: Dodatne pripombe študentov (%)
21,5 % študentov je imelo v
zvezi s stresom in knjižnicami še neko sporočilo,
medtem ko se 78,5 % študentov ni odločilo za dodatno
pripombo. Pripombe so bile naslednje:
- Uporabniki in
knjižničarji naj bi pustili psihične težave
zunaj ustanove in naj ne bi vzeli knjižnice kot nujno
zlo.
- Odprava plačevanja
zamudnine.
- V nekaterih knjižnicah je
izredno slab nadzor nad vračanjem gradiva zaznaven kot tudi
neprimerna razporeditev knjižničnega kadra.
- Zaposlovanje večjega
števila knjižničarjev bi precej zmanjševalo
gnečo v knjižnici oziroma pri informacijskih servisih in
izposojevalnih pultih.
- V knjižnici naj bi nabavljali
kvalitetno, čeprav manj znano knjižno produkcijo, a tudi
kulturni koledarji naj bi bili v knjižnicah
dosegljivi.
- Proti stresu se je potrebno na vsemožne načine bojevati.
- Menim, da so v manjših
knjižnicah bolj pristni odnosi.
- Večja tolerantnost
knjižničarja do uporabnika, ki čaka pri izposoji, a
ima zelo pomemben opravek, medtem ko se drugim uporabnikom ne
mudi.
- Po mojem mnenju so naše
knjižnice lepo urejene in imam zelo dobre izkušnje z
njimi.
- Knjižnice se mi zdijo na
splošno lepo urejene razen nekaterih izjem (npr. na
Filozofski fakulteti).
- Knjižničarji naj bi bili
manj uradni, kajti včasih se zgodi, da se ga še
vprašati ne upaš.
- Knjižnice se mi ne zdijo
takšne ustanove, ki bi bile stresne.
- Več bi se morali posvetiti
reševanju problema stresa.
- Imam zelo dobre izkušnje z
osebjem kot tudi z knjižnicami.
- V knjižnicah na
splošno manjkajo kavni avtomati.
- Trgovine so mnogo bolj stresne ustanove kot pa knjižnice.
- Čitalnice naj bi bile
ločene od iskalnih prostorov in v knjižnicah bi lahko
bilo tudi več manjših kotičkov, kamor se lahko
uporabnik zateče.
- Knjižničarji naj bi bili
še bolj prijazni.
- V nekaterih knjižnicah bi
morali bolje paziti na delovanje računalnikov.
Knjižnični kader naj bi bil bolj usposobljen.
- Knjižnice niso toliko
odgovorne za stres kot drugi dejavniki.
- Osebje naj bi še naprej
kvalitetno opravljalo svojo delo in imelo v mislih
andragoško poslanstvo. Knjižničarji naj bi
prebrali več andragoške literature (npr.
Knowles).
- Mnogo je odvisno od vodje
knjižnice, od njegovih želja za napredkom do njegovega
pogleda na knjižnico.
- Primeren odpiralen čas
knjižnic.
- Vzgajanje uporabnika v smeri,
kakšne možnosti nudijo knjižnice, kajti
knjižnice imajo ogromen potencial, ki si ga posameznik ne upa
lastiti, ker obstaja določena distanca.
- Ko se bo v družbi
zmanjšal stres, se bo avtomatsko tudi v knjižnicah.
Knjižnice se lahko v prihodnosti preselijo na splet, kar lahko
zmanjšuje obisk v knjižnico. Predlagam revitalizacijo
knjižnic, da spet dobijo vlogo oziroma da postanejo
močnejši dejavnik družbenega življenja
oziroma humanistike in da se jim prizna pomembno vlogo pri
izobraževanju in oblikovanju posameznika. Naj bi hranili tudi
starejšo literaturo.
- Današnje knjižnice so
bolj urejene kot so bile včasih. Čakalna doba v NUK-u je
predolga in tudi ni prostega pristopa do knjig.
- Ponekod so v knjižnicah zelo
prijazni, ponekod pa ne, kar zelo vpliva na odnos do
knjižnic.
- Knjižničarji naj bi bili
še posebej prijazni do študentov, še zlasti
če vedo, da se nahajajo pred opravljanjem težkega izpita.
Tudi do študentov novincev bi morali knjižničarji
biti bolj prijazni.
- Več specializiranih
knjižnic bi moralo biti (podobno kot na Filozofski
fakulteti).
- Stres je bolj v domeni posameznika.
- Naj že končno odpravijo
zadolžne listke, saj imamo računalnike.
- Knjižnice bi lahko izvajale
določene didaktične programe, pri katerih bi uporabniki
spoznavali svoje sposobnosti in tako zmanjševali lasten
stres pri učenju.
- Da bi se zmanjševale frustracije nešolanih
knjižničarjev in da bi tudi boljše plačevali
kader.
- Knjižnice so ustanove, kjer
ni mnogo stresa in ki nudijo duševno hrano.
- V knjižnici so nekatere
storitve odločilno predrage (npr. fotokopiranje, tiskanje
dokumetov iz interneta, itd.).
- Moram povedati, da se zelo dobro
počutim v knjižnici!
- Knjižnice sicer vplivajo
pozitivno na učenje, vendar ne najdeš pa vedno tistega
kar nujno potrebuješ.
- Stres v knjižnici je po mojem
mnenju obojestranski, tako pri osebju kot tudi pri uporabnikih.
Stres je pogojen z odnosi med osebjem in uporabnikom.
- Knjižnice same ne
povzročajo stresa, ampak prej vodstvo.
- V prostorih, kjer potekajo razni
projekti (npr. skupinsko učenje) morajo biti ti strogo
ločeni od čitalnic.
- Osebje v knjižnici pravzaprav
ni tako neprijazno (grozno) kot pa včasih izgleda.
Nazaj
na glavno stran