Izidi raziskave II. (pozitivni dejavniki in predlogi)

Nazaj na glavno stran

3.11 Pozitivni dejavniki v knjižnici

3.11.1 Tabela 9: Pozitivni dejavniki v knjižnici

Pozornost. PD Storilnost. PD Socialni

PD

Parcialno socialni PD Indiv. psih. PD Zdravstveni PD PD

skupaj

f % f % f % f % f % f % f %
84 18,75 49 10,92 141 31,5 4 0,92 169 37,71 1 0,2 448 100

3.11.2 Graf 9: Pozitivni dejavniki (PD) v knjižnici (%)

Študentje so izrazili 448 mnenj, pri čemer so pozornostni PD dobili 84 mnenj (18,75 %), storilnostni PD 49 mnenj (10,92 %), socialni PD 141 mnenj (31,5 %), parcialni socialni PD 4 mnenja (0,92 %), individualni psihološki PD 169 mnenj (37,71 %), zdravstveni PD 1 mnenje (0,2 %), a dve osebi na zastavljeno vprašanje nista odgovorili, kar odgovarja 1 % vprašancev.

  • Pozornostni PD - npr. primerna razsvetljava, prijetne vonjave, udobni stoli, prijetna tišina, dobra izolacija prostorov, prijetne in pestre barve, rastlinje ipd.
  • Storilnostni PD - npr. nenaporno iskanje gradiva na knjižnih policah, nenaporno iskanje v računalniškem katalogu, nenaporno učenje, uporabnik se zlahka orientira v knjižnici, ipd.
  • Socialne PD - npr. prijazno osebje, osebje svetuje uporabniku, v knjižnici je dovolj prostora, kajti vedno je dovolj čitalniških sedežov, ni čakalne vrste pri izposojevalnem pultu, uporabniki so disciplinirani in ne motijo ostalih, knjižničar je poln energije in zelo dobro vpliva na uporabnike, ipd.
  • Parcialno socialne PD - npr. uporabnik nima občutka, da mu knjižničar ne bi želel pomagati, včasih vzglednemu uporabniku ni potrebno plačati zamudnino in to občuti kot nagrado, ipd.
  • Individualni psihološki PD - npr. mir (notranji), občutenje varnosti med knjigami, občutenje domačnosti v knjižnici, uporabnik občuti osebno zadovoljstvo in sigurnost ob prostem pristopu do knjig, veselje do branja, veselje do učenja, veselje do znanja, uporabnik je zelo zadovoljen, če ima knjižnica dovolj dvojnih izvodov pomembnega gradiva, možnost dostopa na internet (osebno zadovoljstvo), uporabnik dobi ustrezno literaturo (osebno zadovoljstvo), uporabnik je zelo zadovoljen, če najde dobro knjigo, ki ga sprosti, hiter dostop do informacij (osebno zadovoljstvo), ipd.
  • Zdravstveni PD - npr. čistoča v prostoru (higiena).

3.12 Predlogi študentov za zmanjševanje stresnih situacij

3.12.1 Tabela 10: Predlogi študentov za zmanjševanje stresnih situacij v knjižnicah

Pozornost.

SD

Storilnostni

SD

Socialni

SD

Parcialno socialni SD Indiv. psih. SD Zdravstveni SD SD

Skupaj

f % f % f % f % f % f % f %
41 16 27 10,5 141 55,1 4 1,6 43 16,8 0 0 256 100

3.12.2 Graf 10: Predlogi študentov (%)

154 študentov je posredovalo 256 predlogov za zmanjševanje stresnih situacij v knjižnicah, medtem ko 46 študentov (23 %) na to vprašanje ni želelo odgovoriti. 41 predlogov (16 %) za izboljšanje pozornostnih dejavnikov v knjižnici, 27 predlogov (10,5 %) za storilnostne dejavnike, 141 predlogov (55,1 %) za socialne dejavnike, 4 predlogi (1,6 %) za parcialne socialne dejavnike, 43 predlogov (16,8 %) za individualne psihološke dejavnike in 0 predlogov (0 %) za zdravstvene dejavnike.

  • Pozornostni SD - npr. študentje so predlagali primernejšo razsvetljavo v knjižnici, aromoterapijo (vonjave), bolj udobne stole in primerno visoke mize, prijetno glasbo v ozadju, boljšo zvočno izolacijo knjižnice, ustrezno ogrevanje prostorov (mraz), rastlinski okraski z dišečimi cvetovi, glasovi iz narave, barvne etikete za označevanje knjižnih polic (lepši izgled), nedopuščanje mobitelov (sevanje in hrup), še več truda vložiti v udobje uporabnika v knjižnici, ipd.
  • Storilnostni SD - npr. poenostavitev sistema za iskanje podatkov, več navodil za lažjo uporabo knjižničnih storitev, večkratni nadzor nad knjižničnim fondom (da lahko uporabnik lažje poišče določeno gradivo), boljši katalogi za lažje iskanje gradiva, več različnih prostorov za različne namene (da se lahko uporabnik lažje posveti učenju), navodila za lažjo orientacijo uporabnikov v knjižnici, po vseh knjižnicah naj bi uvedli prost pristop do knjig (uporabnik se lažje orientira pri iskanju določene knjige ali revije), boljša organizacija pri urejevanju gradiva, čim bolj učinkovito uravnavanje SD (da občutijo uporabniki čim manj napora pri bivanju v knjižnici), razni tečaji za uporabnike, kjer bi se posvetili lažjemu iskanju npr. knjig, revij, še zlasti po računalniku, ipd.
  • Socialni SD - npr. šolanje knjižničnega kadra v smeri komunikacije z uporabnikom, knjižničarji naj bi bili bolj prijazni do uporabnikov, zaposlovanje večjega števila osebja v knjižnici, da bi lahko nudili uporabnikom kvalitetnejšo pomoč, šolanje kadra v smeri retorike, večkrat preveriti knjižničarje ali so do uporabnikov dovolj prijazni, ustrezna profesionalnost knjižničarjev, da lahko daje uporabniku ustrezne informacije, več zaposlenih pri izposoji gradiva z namenom, da se zmanjša čakalna vrsta pri izposojevalnem pultu, knjižničarji naj bi bolj upoštevali individualnost uporabnika, kajti uporabnik ni zgolj številka, komunikacijski treningi za osebje, nadzor nad njihovim ravnanjem, spremeniti profesionalno mentaliteto knjižničarjev, obveščanje uporabnika po internetu o vračanju gradiva, vodstvo bi lahko skrbelo za knjižnično osebje tako, da bi bili v največji meri neobremenjeni (prijaznost do uporabnikov), temeljit pogovor s prihodnjim knjižničnim kadrom, več prostora za bralce (gneča), knjižničarji naj bi svoje osebne probleme pustili doma (neprijaznost do uporabnikov), pravila za uporabnike v zvezi z disciplino, strožji nadzor nad disciplino uporabnikov, knjižnicam bi morali dati višjo finančno podporo, poseben prostor, kjer se lahko uporabniki pogovarjajo, temeljitejša izbira ob sprejemu kadra v službo, samopostrežna izposoja (odpraviti gnečo), dovolj zaposlenih glede na število uporabnikov, knjižničar naj bi bil tudi andragog, spodbuditi prijaznost zaposlenih, skrit kotiček za informatorja in uporabnike, izrecno zanimanje knjižničarjev za zelo frekventno literaturo in da bi pri tem upoštevali mnenja študentov, višja finančna podpora knjižnicam s strani pristojnih ministrstev in študentske organizacije, uporabniki naj bi bili bolje seznanjeni z možnostmi, ki jih nudijo knjižnice, hitro in učinkovito seznanjanje uporabnika, kaj je v računalniškem katalogu na voljo, izvajanje raziskav v zvezi z prijaznostjo osebja, da se zaposlijo bolj motivirani ljudje, video nadzor nad osebjem, ipd.
  • Parcialni socialni SD - npr. nižjo zaračunavanje zamudnine, opomin bi lahko objavili na internetu (posameznik ima slab občutek, ko dobi takšen opomin na dom), knjižničar bi lahko sicer vzglednemu uporabniku spregledal plačanje zamudnine, znižanje zamudnine, ipd.
  • Individualni psihološki SD - npr. za pogosto uporabljane knjige bi morali imeti več dvojnih izvodov (uporabnik je zadovoljen, ko dobi zaželeno knjigo), čitalnice naj bi omogočale intimo večjo zasebnost uporabnika, bogat knjižnični fond (zadovoljstvo), hitrejši dostop do knjige (osebno zadovoljstvo), izoliran prostor včasih izboljšuje psihično počutje, naj bi sleherni posameznik uredil samega sebe, čitalnice naj bi bile ločene od knjižnih polic (za boljše psihično počutje pri učenju), lažji dostop do knjig (psihično zadovoljstvo uporabnika), več prostora za branje (da ni občutka individualne utesnjenosti), daljši rok izposoje študijske literature (uporabnik bi se psihično precej boljše počutil), napol zagrajena čitalniška mesta (občutek intime), daljši odpiralni čas knjižnice (osebni občutek uporabnika, da se lahko na knjižnico zanese), arhitekturnost stavbe in prostorov, ki posreduje uporabniku občutek domačnosti, manjši prostori (individualni občutek preglednosti in domačnosti), dober pregled nad izposojo (osebno zadovoljstvo uporabnika), knjižničarji naj bi se individualno lotili polepšanja delovnega mesta in naj ne bi preveč poslušali vodstva, ipd.
  • Zdravstveni SD - v tem pogledu ni bilo elementov oziroma predlogov.

3.13 Dodatne pripombe študentov

3.13.1 Tabela 11: Dodatne pripombe študentov

 

Da Ne Skupaj
f % f % f %
43 21,5 157 78,5 200 100

 

3.13.2 Graf 11: Dodatne pripombe študentov (%)

21,5 % študentov je imelo v zvezi s stresom in knjižnicami še neko sporočilo, medtem ko se 78,5 % študentov ni odločilo za dodatno pripombo. Pripombe so bile naslednje:

  • Uporabniki in knjižničarji naj bi pustili psihične težave zunaj ustanove in naj ne bi vzeli knjižnice kot nujno zlo.
  • Odprava plačevanja zamudnine.
  • V nekaterih knjižnicah je izredno slab nadzor nad vračanjem gradiva zaznaven kot tudi neprimerna razporeditev knjižničnega kadra.
  • Zaposlovanje večjega števila knjižničarjev bi precej zmanjševalo gnečo v knjižnici oziroma pri informacijskih servisih in izposojevalnih pultih.
  • V knjižnici naj bi nabavljali kvalitetno, čeprav manj znano knjižno produkcijo, a tudi kulturni koledarji naj bi bili v knjižnicah dosegljivi.
  • Proti stresu se je potrebno na vsemožne načine bojevati.
  • Menim, da so v manjših knjižnicah bolj pristni odnosi.
  • Večja tolerantnost knjižničarja do uporabnika, ki čaka pri izposoji, a ima zelo pomemben opravek, medtem ko se drugim uporabnikom ne mudi.
  • Po mojem mnenju so naše knjižnice lepo urejene in imam zelo dobre izkušnje z njimi.
  • Knjižnice se mi zdijo na splošno lepo urejene razen nekaterih izjem (npr. na Filozofski fakulteti).
  • Knjižničarji naj bi bili manj uradni, kajti včasih se zgodi, da se ga še vprašati ne upaš.
  • Knjižnice se mi ne zdijo takšne ustanove, ki bi bile stresne.
  • Več bi se morali posvetiti reševanju problema stresa.
  • Imam zelo dobre izkušnje z osebjem kot tudi z knjižnicami.
  • V knjižnicah na splošno manjkajo kavni avtomati.
  • Trgovine so mnogo bolj stresne ustanove kot pa knjižnice.
  • Čitalnice naj bi bile ločene od iskalnih prostorov in v knjižnicah bi lahko bilo tudi več manjših kotičkov, kamor se lahko uporabnik zateče.
  • Knjižničarji naj bi bili še bolj prijazni.
  • V nekaterih knjižnicah bi morali bolje paziti na delovanje računalnikov. Knjižnični kader naj bi bil bolj usposobljen.
  • Knjižnice niso toliko odgovorne za stres kot drugi dejavniki.
  • Osebje naj bi še naprej kvalitetno opravljalo svojo delo in imelo v mislih andragoško poslanstvo. Knjižničarji naj bi prebrali več andragoške literature (npr. Knowles).
  • Mnogo je odvisno od vodje knjižnice, od njegovih želja za napredkom do njegovega pogleda na knjižnico.
  • Primeren odpiralen čas knjižnic.
  • Vzgajanje uporabnika v smeri, kakšne možnosti nudijo knjižnice, kajti knjižnice imajo ogromen potencial, ki si ga posameznik ne upa lastiti, ker obstaja določena distanca.
  • Ko se bo v družbi zmanjšal stres, se bo avtomatsko tudi v knjižnicah. Knjižnice se lahko v prihodnosti preselijo na splet, kar lahko zmanjšuje obisk v knjižnico. Predlagam revitalizacijo knjižnic, da spet dobijo vlogo oziroma da postanejo močnejši dejavnik družbenega življenja oziroma humanistike in da se jim prizna pomembno vlogo pri izobraževanju in oblikovanju posameznika. Naj bi hranili tudi starejšo literaturo.
  • Današnje knjižnice so bolj urejene kot so bile včasih. Čakalna doba v NUK-u je predolga in tudi ni prostega pristopa do knjig.
  • Ponekod so v knjižnicah zelo prijazni, ponekod pa ne, kar zelo vpliva na odnos do knjižnic.
  • Knjižničarji naj bi bili še posebej prijazni do študentov, še zlasti če vedo, da se nahajajo pred opravljanjem težkega izpita. Tudi do študentov novincev bi morali knjižničarji biti bolj prijazni.
  • Več specializiranih knjižnic bi moralo biti (podobno kot na Filozofski fakulteti).
  • Stres je bolj v domeni posameznika.
  • Naj že končno odpravijo zadolžne listke, saj imamo računalnike.
  • Knjižnice bi lahko izvajale določene didaktične programe, pri katerih bi uporabniki spoznavali svoje sposobnosti in tako zmanjševali lasten stres pri učenju.
  • Da bi se zmanjševale frustracije nešolanih knjižničarjev in da bi tudi boljše plačevali kader.
  • Knjižnice so ustanove, kjer ni mnogo stresa in ki nudijo duševno hrano.
  • V knjižnici so nekatere storitve odločilno predrage (npr. fotokopiranje, tiskanje dokumetov iz interneta, itd.).
  • Moram povedati, da se zelo dobro počutim v knjižnici!
  • Knjižnice sicer vplivajo pozitivno na učenje, vendar ne najdeš pa vedno tistega kar nujno potrebuješ.
  • Stres v knjižnici je po mojem mnenju obojestranski, tako pri osebju kot tudi pri uporabnikih. Stres je pogojen z odnosi med osebjem in uporabnikom.
  • Knjižnice same ne povzročajo stresa, ampak prej vodstvo.
  • V prostorih, kjer potekajo razni projekti (npr. skupinsko učenje) morajo biti ti strogo ločeni od čitalnic.
  • Osebje v knjižnici pravzaprav ni tako neprijazno (grozno) kot pa včasih izgleda.

Nazaj na glavno stran

 



Datenschutzerklärung
Kostenlose Homepage von Beepworld
 
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!