Klasifikacija dejavnikov

 Nazaj na glavno stran

1.7 Vpliv knjižnic na uporabnike

Knjižnice so ustanove, kjer hranijo širok izbor človekovega znanja in kjer ponujajo storitve za pomoč uporabnikom (npr. računalniški katalogi posredujejo uporabnikom pomembne informacije, skrbijo za informacijsko opismenjevanje ljudi, skrbijo za prijetno preživljanje prostega časa, itd.). Knjižnice so del družbe in njihov vpliv na uporabnike (gre za domneve, ki naj bi se potrdile v moji mnenjski raziskavi) je lahko pozitiven (npr. ob pravem času dobi uporabnik informacije, ki mu zelo koristijo), nevtralen (npr. uporabnik je do knjižnice čustveno indiferentno naravnan) ali pa celo negativen (npr. knjižničar posreduje uporabniku neustrezne informacije). Knjižnice so storitvene organizacije, ki jim lahko izmerimo uspešnost delovanja, ki pomeni kvaliteto knjižnice kot ustanove, kakovost knjižničnega kadra in kvaliteto dela z okoljem (delo z uporabniki in drugimi ustanovami). Prav kvalitativna smernica "ZADOVOLJSTVO UPORABNIKA" je za delovanje knjižnice najpomembnejša, a v današnjem času tudi najzahtevnejša naloga, kajti uporabniki pričakujejo od knjižnic in do obstoječih knjižničnih storitev čedalje več. Prav zaradi tega dejstva lahko prihaja do motečih dejavnikov v knjižnici, ki lahko postanejo zaradi ekstremnega birokratizma (npr. če vodstvo knjižnice in knjižnični kader ustvarja negativno delovno ozračje) toliko močnejši. Ti dejavniki so naslednji: neosredinjenost na obiskovalce, izvajanje strategij v smeri organizacije, nepoznavanje uporabnikovih potreb, neprimerno ugotavljanje uspešnosti delovanja knjižnice, negiranje problemov in slabo usposabljanje in motiviranje zaposlenih. Posledice tega so majhen ugled knjižnice, nezadovoljni uporabniki in zaposleni, visoki stroški in nizka storilnost, nerazumni pritiski na zaposlene, nizka delovna morala, itd.27 Zaradi teh negativnih posledic se lahko poveča vpliv že delujočih SD v knjižnici, kajti uporabnikom kakovost knjižničnega prostora in knjižničnega kadra veliko pomeni, saj oboje lahko ocenjujejo kot prijazen ali neprijazen element.28

V prvem delu teoretičnega uvoda sem se ukvarjal s klasifikacijami SD (obravnaval sem tudi definicije in teorije stresa), ki so po mojem védenju zajele vse do sedaj znane SD v družbi. Določene SD pa v knjižnici ne zapazimo ali so pa manj izraziti. V drugem delu tega teoretičnega uvoda sem določil SD, s katerimi se uporabnik sooča v knjižnici (dejavniki v knjižnici, ki vplivajo negativno na uporabnika), in navedel tudi dejavnike v knjižnici, ki vplivajo pozitivno na uporabnika.

1.8 Dejavniki v knjižnici, ki vplivajo negativno na uporabnike (SD)

Pri določevanju SD v knjižnici sem izbral SD iz klasifikacije SD po Jankeju in Bousceinu. Povrhu tega sem upošteval tudi Levijev model stresa. Pri izboru SD sem v precejšnji meri upošteval svoje delovne in uporabniške izkušnje, ki sem si jih pridobil v knjižnicah, nakar sem sestavil seznam SD, s katerimi se spopadajo uporabniki v knjižnici.

1.8.1 Pozornostni SD

Pozornostni SD so tisti, ki negativno vplivajo na čutila in s tem na počutje uporabnikov, kar povzroča negativne učinke pri izvajanju raznih dejavnosti (zmanjšujejo oziroma motijo stopnjo pozornosti uporabnika: npr. motnje v koncentraciji pri učenju, itd.). Pozornostni SD v knjižnici so naslednji:

• Svetloba: neustrezna razsvetljava (npr. fluorescentna svetila, ki imajo izrazit stroboskopski učinek in ob daljši uporabnikovi izpostavljenosti povzročijo glavobole ali pa celo slabšajo vid, prešibka ali premočna razsvetljava). Reflektivne lastnosti računalniških zaslonov se lahko pomešajo s prostorsko in sončno svetlobo, pri čemer moteče refleksije ob daljši uporabnikovi izpostavljenosti močno slabšajo njegov vid in njegovo intelektualno zbranost. Svetlobo, ki jo oddajajo računalniški zasloni, mora biti prilagojena svetlobi v prostoru.29
• Hrup: V knjižnici sicer večinoma ni zelo hrupno, kar je zelo pomembno za uporabnikovo intelektualno delo, vendar pa je uporabnikova dovzetnost za hrup večja, kot je denimo v veleblagovnici.30
• Senzorno pomanjkanje: ob daljši izpostavljenosti pomanjkanja senzornih dražljajev v knjižnici se uporabniku lahko zgodi, da zapade v apatijo, v melanholijo ali pa celo v depresivno občutenje knjižničnega okolja (močna prevlada ene barve, popolna tišina, mrak, ipd.).
• Klima: ustrezna temperatura in ustrezna relativna vlaga v knjižnici pomeni dober predpogoj za ustrezno uporabnikovo miselno zbranost. Če uporabnik občuti, da mu primanjkuje energije, bo toliko bolj dovzeten za ozračje v prostoru. Višja je temperatura in nižja relativna vlaga, bolj se počuti uporabnik utrujen. Prav tako neprijetne vonjave vplivajo slabo na uporabnike v knjižnici (npr. vonj po znoju, vonj po gnilobi, itd).
• Ergonomske značilnosti knjižničnega inventarja (npr. knjižne police naj bi bile lepo označene in ne previsoke ali prenizke, stoli naj bi bili udobni, ustrezna višina miz, ipd.)

1.8.2 Storilnostni SD

Storilnostni SD so tisti, ki povzročajo pri uporabnikih prevelik ali nepotreben napor, s čimer lahko izgubijo mnogo časa in energijo. Zgledi za storilnostne SD:

• Iskanje gradiva na knjižnih policah ali v računalniškem katalogu (npr. uporabnik dolgo išče knjigo, a jo knjižnica nima, s čimer uporabnik izgubi veliko časa in energijo - nepotreben napor).
• Učenje in pisanje v knjižnici (npr. uporabnik bere zahtevno študijsko literaturo, ki je na voljo zgolj za branje v čitalnici, zato mora priti iz oddaljenega kraja v knjižnico - nepotreben napor).
• Nedostopnost in neažurnost informacij (npr. uporabnik se zelo napreza, a do zaželenih informacij ne pride, čeprav jih nujno potrebuje, nima dostopa do interneta, do računalnikov, uporabnik mora na informacijo predolgo čakati, itd. - prevelik napor).
• Pomanjkljiv knjižnični fond (npr. premalo dvojnih izvodov, uporabnik mora vložiti veliko truda, da zaželeno literaturo dobi - prevelik napor).

1.8.3 Socialni SD

Socialni SD so tisti, ki slabo vplivajo na interakcije med ljudmi in na organizacijo dela v knjižnici. Primera:

• Preveč uporabnikov na m² v knjižnici pomeni prenatrpanost, ki je zelo moteč dejavnik v knjižnici (npr. čakanje na prost računalnik, čakanje pri informacijskem pultu, ipd.).
• Medosebni problemi (npr. nenehni spori med uporabnikom in knjižničarjem, ipd.).

1.8.4 Parcialni socialni SD

Parcialni socialni SD so ali tisti, ki izhajajo iz posameznika in so povezani z družbenimi normami in cilji, ali pa tisti, ki jih družbene norme in cilji odražajo na posameznika ter slabo vplivajo na uporabnike. Primera:

• Dražljaji kaznovanja (npr.uporabnik občuti zaračunavanje zamudnine kot krivico).
• Dražljaji dokazovanja lastne osebnosti (npr. uporabnik želi čim večje družbeno priznanje in želi v čimkrajšem času dobiti čim več kvalitetnih informacij, a pri tem ne uporablja učinkovite planske strategije).

1.8.5 Individualni psihološki SD

Individualni psihološki SD so tisti, ki so že v posamezniku prisotni - so subjektivni (npr. negativne izkušnje, negativni občutki) in negativno vplivajo na psiho določenega posameznika, tako da jih lahko dražljaji iz okolja po subjektivni interpretaciji okrepijo. Primeri:

• Utesnjenost(npr. uporabnik se počuti utesnjenega)
• Anksioznost (npr. strah pred knjižničarjem).
• Notranja napetost (npr. uporabnik potrebuje literaturo za zelo zahteven izpit).
• Nenehno hitenje (npr. uporabnik dela vse stvari v zadnjem trenutku).

1.8.6 Zdravstveni SD31

Zdravstveni SD so tisti, katere bolezenske kali (npr. virusi) so ali v knjižnici že prisotni ali pa vanjo prenešeni in tako lahko škodljivo vplivajo na fiziološko zdravje ljudi v knjižnici.

• Prostorska in osebna higiena (npr. v knjižnici naj ne bi bilo mnogo umazanije in prahu - alergija na prah, ipd.).
• Nalezljiva bolezen določenega uporabnika (npr. kožna bolezen, gripa, itd.).
• Epidemija uporabnikov (npr. gripa).
• Okužen knjižnični inventar (npr. knjige, mize, stoli, ipd.).

1.9 Dejavniki v knjižnici, ki vplivajo pozitivno na uporabnike

Iz SD v knjižnici sem izpeljal tudi pozitivne dejavnike (PD).

1.9.1 Pozornostni PD

Pozornostni PD so tisti, ki pozitivno vplivajo na čutila in s tem na počutje uporabnikov, kar povzroča pozitivne učinke pri izvajanju raznih dejavnosti (povečajo stopnjo pozornosti pri ljudeh npr. prijetna klima spodbudi uporabnikovo intelektualno sposobnost pri učenju). Zgledi:

• Svetloba: optimalna razsvetljava, zaščiteni računalniški zasloni, itd.
• Hrup: nevsiljiva, a prijetna glasba, prijetni glasovi iz narave, ipd.
• Klima: temperatura v prostoru naj bi bila od 20 - 22⁰ C, a v poletnem času celo nekoliko nižja. V knjižnici naj bi bile tudi prijetne vonjave (npr. vonj po smrečju).
• Relativna senzorna pestrost: pestre barve, prijetni glasovi, itd
• Ergonomske značilnosti: udobni stoli, zlahka dosegljive knjižne police, itd.

1.9.2 Storilnostni PD

Storilnostni PD so tisti, ki olajšujejo napor uporabnikov, s čimer si prihranijo mnogo časa in energije. Zgledi:

• Enostavno iskanje informacij (npr. uporabnik hitro najde zaželeno informacijo).
• Dostopne in ažurne informacije (npr. možnost dostopa na internet, do računalniškega kataloga, uporabniku za gradivo ni potrebno dolgo čakati, učinkovita medknjižnična izposoja itd.).
• Primerni odpiralni čas knjižnice (npr. da uporabnik želi iti v knjižnico, a knjižnica ima ugoden odpiralni čas in s tem si prihrani iskanje mnogo energije in časa, tako da mu ni potrebno iti v drugo knjižnico).

1.9.3 Socialni PD

Socialni PD so tisti, ki pozitivno vplivajo na interakcije med ljudmi in na organizacijo dela v knjižnici. Zgledi:

• Dovolj prostora za uporabnike (npr. da ni gneče).
• Prijazni medosebni odnosi (npr. prijazen knjižničar, dajanje kvalitetnih, pravih in hitro dostopnih informacij uporabniku, organiziranje tečajev in prireditev, spodbujanje družbenih interakcij).32

1.9.4 Parcialni socialni PD

Parcialni socialni PD so ali tisti, ki izhajajo iz posameznika in so povezani z družbenimi normami in cilji, ali pa tisti, ki jih družbene norme in cilji vtisnejo posamezniku ter pozitivno vplivajo na uporabnike. Zgledi:

• Dražljaji nagrajevanja (npr. knjižničar pohvali zglednega uporabnika, kar uporabnik občuti kot nagrado).
• Dražljaji dokazovanja lastne osebnosti (npr. uporabnik je zelo motiviran pri iskanju informacij, ker obvlada ustrezne iskalne strategije, s čimer si krepi občutek sposobnosti).

1.9.5 Individualni psihološki PD

Individualni psihološki PD so tisti, ki so že v posamezniku prisotni - so subjektivni, lastni slehernemu posamezniku (npr. pozitivne izkušnje, pozitivni občutki), ki jih lahko po subjektivni interpretaciji dražljaji iz okolja okrepijo. Zgledi:

• Optimizem.
• Notranja sproščenost (npr. prostor, kjer lahko uporabnik popije sok ali poje kakšen prigrizek, branje časnikov, ipd.).
• Umirjenost in urejenost.
• Osebno zadovoljstvo (npr. uporabnik je dobil zaželeno literaturo in pri tem občuti osebno zadovoljstvo).

1.9.6 Zdravstveni PD

Zdravstveni PD so tisti, ki pozitivno vplivajo na fiziološko zdravje ljudi v knjižnici. Zgledi:

• Zdravi uporabniki.
• Zdrav knjižnični kader.
• Zdravstveno neoporečni knjižnični inventar.
• Zgledna prostorska higiena, osebna higiena uporabnikov in knjižničarjev (npr. ni veliko prahu v knjižnici, tako da lahko v njej zdržijo tudi uporabniki, ki so alergični na prah).
  Nazaj na glavno stran