Cilj raziskave in analiza podatkov

 Nazaj na glavno stran

2 Raziskava ostresnih in pozitivnih vplivih knjižnic

2.1 Cilj raziskave

Predmet mojega zanimanja je ugotoviti pozitivne ali pa stresne (distresne) vplive knjižnic na uporabnike. Ali so knjižnice ustanove, ki preprečujejo število stresnih situacij oziroma stresne vplive pri uporabnikih? Po mojem pričakovanju knjižnice niso ne ustanove, ki bi v veliki meri povzročile stres kot denimo veleblagovnice, tovarne, banke, ipd., ne takšne ustanove, ki bi močno zmanjševale stres v družbi. Knjižnice bi lahko zaenkrat znotraj svojega delovanja preprečevale stresne situacije oziroma stresne vplive s tem, da bi v tem pogledu bolj sodelovale z uporabniki.

2.2 Raziskovalni hipotezi

2. Knjižnice v določenih okoliščinah (PD v knjižnicah) preprečujejo stresne situacije.
3. Knjižnice v določenih okoliščinah (SD v knjižnicah) spodbujajo stresne situacije.

2.3 Raziskovalna vprašanja

1. Kako gledajo študentje na pojem stresa?
2. Ali študentje menijo, da predstavlja stres oziroma prekomerni stres velik problem za družbo?
3. Ali so knjižnice po mnenju študentov ustanove, ki povzročajo mnogo stresnih situacij?
4. Kateri dejavniki po mnenju študentov povzročajo v knjižnici stresne situacije oziroma stresno vplivajo na uporabnike?
5. Kateri dejavniki v knjižnici pozitivno vplivajo na uporabnike?
6. Katere predloge navajajo študentje za zmanjševanje stresnih situacij v knjižnici?

2.4 Metodologija

V raziskovalni vzorec sem zajel študente, ki so se v obdobju zbiranja podatkov nahajali na Filozofski fakulteti v Ljubljani (velikost vzorca je 200 naključno izbranih študentov).

2.5 Orodje

Za preverjanje ustreznosti hipotez sem se odločil za intervju.

2.6 Postopek

Najprej sem razvil poskusni intervju za študente in se pri tem delno zgledoval po primerih iz revije "Knjižnica" in po strokovnih nasvetih mojega mentorja. Problemov pri intervjuvanju ni bilo, kajti študentje so brez težav odgovarjali na zastavljena vprašanja. Naslednja faza metodološkega dela je bila izvedba glavne faze raziskave (se pravi izboljšani intervju za študente: stilistično sem preoblikoval 3., 7., 8. in 10. vprašanje v intervjuvu).

2.7 Potek dogajanja

Poskusni raziskavi, v katero sem zajel 10 študentov, je sledila glavna raziskava, v kateri sem zajel 200 študentov. Obe raziskavi sem opravil na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Zbiranje podatkov je potekalo na naslednji način:

Pri moji raziskavi sem zbiral podatke o spolu, starosti, študijski usmeritvi, seznanjenosti s pojmom stresa (predstavah), problematičnosti PS v družbi, o največjih povzročiteljih stresa, stresnem "imagu" knjižnice, njenih stresnih in pozitivnih vplivih, možnostih preprečevanja števila stresnih situacij v knjižnicah in o želji študentov po dodatnem sporočilu v zvezi s tematike stresa oziroma knjižnic.

Po statistični obdelavi sem rezultate raziskave interpretiral z ozirom na izrečeni hipotezi in raziskovalna vprašanja.

3 Analiza statističnih podatkov in interpretacija

V osrednjem poglavju sem podatke iz intervjujev statistično obdelal, jim dodal komentarje, izpeljal ugotovitve, nakar sem izvedel še zaključke. Pri zbiranju podatkov sem se odločil za intervju in ne za anketo. Zakaj? Na osnovi teorij o stresu sem sicer klasificiral najbolj značilne SD in PD v knjižnici, vendar pa pri klasifikaciji teh dejavnikov se mnogokrat srečujemo z mejnimi ali dvoumnimi primeri, ki lahko imajo pri različnih študentih (uporabnikih) različen pomen. Prav zato sem se pogovoril z vsakim študentom posebej. Študentje so sicer imeli pri odgovarjanju manj časa za razmislek na voljo, vendar sem jih lahko npr. pri vprašanjih, pri katerih so morali našteti SD ali PD, natančneje vprašal iz katerega zornega kota gledajo na dejavnike (npr. pri pozitivnih dejavnikih v knjižnici so študentje mnogokrat uporabljali pojem "MIR", a kot se je med spraševanjem izkazalo ni bil pomen pojma vedno enak. Nekateri študentje so pod pojmom "MIR" mislili, da v knjižnici ni hrupno, medtem ko so si drugi študentje pod pojmom "MIR" predstavljali, da v knjižnici začutijo intimo oziroma nek notranji mir. Prvi pomen pojma "MIR" sem uvrstil v skupino pozornostnih PD, medtem ko sem drugi pomen pojma "MIR" razvrstil pod individualne psihološke PD, ipd.). Nikoli ne bi mogel ustrezno klasificirati SD in PD v knjižnici (podobno sem razvrščal tudi predstave o stresu kot tudi konstruktivne predloge študentov za zmanjševanje stresnih situacij oziroma stresnih vplivov v knjižnici), če bi se pri tej raziskavi odločil za ankete. Skratka, na podlagi teorije o stresu in konsenza s študenti sem šele lahko ustrezno klasificiral dejavnike.

Kot boste videli so rezultati zelo zanimivi in zelo različni, a prav tako tudi zelo identični, tako da lahko v tem raziskovalnem vzorcu odkrijemo mnogo univerzalnosti.

Nazaj na glavno stran