uporaba

 Nazaj na glavno stran

5.4 UDK MMIS in možnosti njegove uporabe v razliènih delovnih poslovnih sistemih

Po mojem mnenju skoraj ni podroèja v vsakdanjem življenju, kjer ne bi mogli koristno uporabiti UDK MMIS. Možnosti uporabe UDK MMIS v razliènih delovnih poslovnih sistemih so skorajda neizèrpne npr. v bankah, v industrijah, v raziskovalnih inštitucijah, v šolskih zavodih (npr. pouèevanje), v knjižnicah, spletnih knjigarnah in trgovinah, v kriminalistiènih ustanovah, v državni upravi, v obrtništvu, v turizmu, v kmetijstvu, na fakultetah, raziskovalci posamezniki povezanih preko Intraneta, za sociološke analize spletnih obiskovalcev in njihovega zanimanja po razliènih podroèjih èlovekovega znanja, za merjenje slovenske spletne aktivnosti na razliènih podroèjih èlovekovega znanja, za zmanjševanje informacijske zmede na medmrežju (sistematièna ureditev informacij / podatkov oziroma spletnih dokumentov) itd.

V nadaljevanju podiplomske seminarske naloge bom s pomoèjo UML diagramske tehnike “Primer uporabe” in strukturiranimi opisi na kratko obravnaval naslednje le del takšnih delovnih / poslovnih sistemov, ki sem jih malopoprej navedel, kajti UDK MMIS mora biti kljub svoji univerzalnosti ustrezno prilagojen delovnemu / poslovnemu sistemu.

1.) Srednješolske knjižnice – oglejte si seminarsko nalogo o uporabi UDK IS v zvezi z nabavo knjižniènega gradiva v srednješolskih knjižnicah, ki je dosegljiva na naslednjem spletnem naslovu: http://www.beepworld.de/members48/udkinfosis !

To se pravi, da o možnosti uporabe UDK MMIS v srednješolskih knjižnicah tokrat ne bom pisal.


2.) Spletne knjigarne – oglejte si seminarsko nalogo, ki je dosegljiva na naslednjem spletnem naslovu: http://www.beepworld.de/members54/umlmodel ! Tudi o spletnih knjigarnah tokrat ne bom pisal (prav tako tudi ne o spletnih trgovinah).


3.) Možnost uporabe UDK MMIS pri zmanjševanju informacijske zmede na medmrežju.


4.) Možnost uporabe UDK MMIS pri socioloških analizah spletnih obiskovalcev.


5.) Možnost uporabe UDK MMIS v npr. kemièni industriji.


6.) Možnost uporabe UDK MMIS za zelo ozek krog znanstvenikov v smeri interdisciplinarnih raziskav npr. o stresu, merjenje stresa v okolju idr. (dostop preko intraneta).


7.) Možnost uporabe UDK MMIS za reševanje pereèih problemov kot npr. onesnaževanje narave, stres in brezposelnost (ekspertni sistem – zbirališèe izvirnih zamisli pri reševanju tovrstnih problemov).
 


5.4.1 Zmanjševanje informacijske zmede na medmrežju (npr. Najdi.si s pomoèjo UDK MMIS)


Tovrstno možnost uporabe UDK MMIS sem že nakazal na straneh od 37 do 39. Osnovni princip je naslednji: Dokumenti na spletu se s pomoèjo SOIF in že poprej izdelanega UDK leksikona avtomatièno klasificirajo. To bi pomenilo, da bi npr. najveèji slovenski iskalnik Najdi.si pri reindeksiranju PB izvedlo še avtomatièno UDK klasifikacijo spletnih dokumentov. Nekaj podobnega bi lahko storile vse države po svetu, nakar bi se ti pritoki klasificiranih spletnih dokumentov stekali npr. v svetovni iskalnik Google. S tovrstnim pristopom bi se precej zmanjševali nerelevantni zadetki po poizvedbi in povrhu tega bi se dalo s tem izkljuèiti vse tiste spletne dokumente, ki so sporni ali pa celo moteèi (npr. satanistiène spletne strani, prekomerno vsiljiva ekonomska propagandna dejavnost, X- strani itd.). Najveèji problem pri izdelavi odliènega svetovnega UDK leksikona je jezikovne narave. S strokovnjaki za posamezna podroèja in z izkušenimi prevajalci bi se dalo UDK leksikon prevesti v številne svetovne jezike. Prav to bi pa lahko odprlo nova delovna mesta, tako za prevajalce kot tudi za izvedence posameznih znanstvenih in uporabnih ved.




5.4.2 Slika 27: Primer uporabe - zmanjševanje informacijske zmede na medmrežju


Slika 27 prikazuje primer uporabe spletnih iskalnikov in avtomatièno UDK klasifikacijo spletnih dokumentov.

Scenarij primera uporabe iskanja informacij / podatkov in avtomatiène UDK klasifikacije informacij / podatkov na spletnem iskalniku Najdi.si in Google:


A. Spletni obiskovalec išèe informacije / podatke na spletnem iskalniku Najdi.si in Google po UDK-ju


B. Soèasno poteka zajem spletnih dokumentov v slovenskem iskalniku Najdi.si


C. Ciljna vrednost je število “x” (Goal_Value) klasificiranih spletnih dokumentov.


D. Poteka avtomatièna UDK klasifikacija na Najdi.si


E. Dejanska vrednost (Real_Value) klasificiranih spletnih dokumentov je x1 (merska enota: Units_of_Measurements = “število UDK klasificiranih spletnih dokumentov”)


F. Slovenski iskalnik Najdi.si je izvedel avtomatièno klasifikacijo po UDK (število zabeleženih klasificiranih spletnih dokumentov je registerresults())


G. Slovenski iskalnik Najdi.si posreduje po UDK klasificirane spletne dokumente svetovnemu iskalniku Google


H. Svetovni iskalnik Google zajame število “x1” po UDK klasificiranih spletnih dokumentov

Alt. 1: Avtomatièna UDK klasifikacija v slovenskem iskalniku Najdi.si je premalo natanèna


Alt. 2: Google pri poznejši reindeksaciji izloèi veliko število klasificiranih spletnih dokumentov iz Najdi.si


Alt. 3: Vsebine nekaterih spletnih dokumentov iz Najdi.si so si v nasprotju z dodeljenimi UDK vrstilci


Alt. 4: … 
 



5.4.3 Slika 28: Soèasne spletne aktivnosti (iskanje in klasifikacija)


Slika 28 prikazuje diagram aktivnosti soèasnih poizvedb spletnih obiskovalcev na slovenskem in svetovnem iskalniku, hkrati pa poteka UDK avtomatièna klasifikacija spletnih dokumentov v iskalniku Najdi.si, ki pozneje klasificirane spletne dokumente posreduje svetovnemu iskalniku Google, tako da le-ta lahko zaène z reindeksacijo vsebin teh spletnih dokumentov. Aktivnostni diagram prikazuje isto snov kot poprej navedeni diagram primer uporabe, zato scenarije in alternative tokrat ne bom navedel.

 5.5 Uporaba UDK MMIS pri socioloških analizah spletnih obiskovalcev


UDK MMIS bi bil tudi zelo primeren za analize interesnih podroèij spletnih obiskovalcev že zaradi tega, ker UDK MMIS bolj ali manj pokriva širok spekter èlovekovega znanja. Sleherna stran UDK MMIS, kot tudi sleherne spletne povezave znotraj UDK MMIS vsebujejo statistiène programe, ki zabeležijo spletne obiske in iskalne poizvedbe. S pomoèjo podatkovnega skladišèa je možno vse tovrstne podatke shraniti in jih nato z ustreznimi avtomatiènimi statistiènimi programskimi orodji obdelati.
Tovrstni pristop pri merjenju obnašanja spletnih obiskovalcev bi bil po mojem mnenju bolj uèinkovit, verodostojen in spontan kot npr. spletni vprašalniki z zvezi s podroèji zanimanja. Dobro so znane pomanjkljivosti vprašalnikov (še zlasti spletnih), kajti odgovori vprašancev mnogokrat ne prikažejo neko resnièno preprièanje in so izid razliènih stranskih vplivov (npr. èasovna stiska vprašanca, vprašanec je pod moènim vplivom eksploratorja, vprašanec ne želi razkriti svoje preprièanje, ker to pomeni zanj nekakšen poseg v njegovo zasebnost idr.). Nekatere kvantitativne sociološke metode (npr. spletni vprašalniki) v precejšnji meri kažejo na neko okvirno stanje v zvezi s predmetom raziskave in povrhu tega jim manjka veliko mero spontanosti npr. vprašanec odgovori eksploratorju na zastavljena vprašanja zaradi tega, ker mu želi narediti uslugo in ne zaradi tega, ker bi ga vprašanja zanimala).
Skratka UDK MMIS bi pravzaprav prikrito in spontano beležil dejansko obnašanje spletnih obiskovalcev glede na njihova podroèja zanimanja. Na vpogled bi lahko dobili celoten spekter informacij / podatkov, ki so pogostokrat uporabljene/-i kot tudi za tiste informacije / podatke, ki so manj ali pa sploh niso uporabljane/-i. S pomoèjo UDK MMIS bi tudi bilo možno spremljati npr. slovensko spletno aktivnost ustvarjalcev spletnih dokumentov, kajti doloèena podroèja èlovekovega znanja so v Sloveniji na spletu zelo skromno zastopane (npr. spletne strani za klasièno glasbo, za sociologijo, za umetnostno zgodovino idr., za npr. fiziko in kemijo pa obstaja za slovenske razmere veliko spletnih dokumentov).


5.5.1 Slika 29: Primer uporabe analize spletnih obiskovalcev po njihovih podroèjih zanimanja


Scenarij primera uporabe “Študent”:


A. Študentovska populacija je na Fakulteti za raèunalništvo in informatiko izvedla število “n” poizvedb 


B. Študenti so “a %” posegli po študijskih spletnih dokumentih s podroèja raèunalništva (UDK 004 + 007 – podroèje 0)


C. Študentje so “(a+5) %” uporabili spletno opcijo “Izmenjava nasvetov”


D. Študentje niso v letu X uporabili statistièna programska orodja niti nasvetov


E. Študentje so v letu X uporabili “(a+10) %” spletnih storitev kot npr. programiranje (UDK podroèje 0, spletne igrice UDK 7:004), risanje zemljevidov (UDK podroèje 9)


F. Študentje so “(a-2) % posegli po spletnih dokumentih s podroèja ekonomike, sociologije (UDK podroèje 3) in filozofije (UDK podroèje 1)


G. Analitik je ugotovil, da so bili študentje v letu X zelo aktivni na podroèju raèunalništva , igranja igric idr.


H. V letu X so študentje manjkrat posegli po drugih podroèjih kot leta poprej

Alt. 1: Študentje so v letu X dobili dodatne naloge v zvezi s študijem raèunalništva


Alt. 2: V letu X je razsajala huda gripa


Alt. 3: V letu X so uredniki UDK MMIS dali manj poudarka na posodabljanje vsebin drugih UDK podroèij


Alt. 4: …

Scenarij primera uporabe “Profesor”:


A. Profesorska populacija je na Fakulteti za raèunalništvo in informatiko izvedla število “n” poizvedb


B. Profesorji so “(a + 10) %” posegli po spletnih dokumentih s podroèja raèunalništva (UDK 004 + 007 – podroèje 0)


C. Profesorji so “(a-5) %” uporabili spletno opcijo “Izmenjava nasvetov”


D. Profesorji so v letu X uporabili “(a+2) % statistièna programska orodja in “(a+3) %” opcijo izmenjavo nasvetov


E. Profesorji so v letu X uporabili “(a+12) %” spletnih storitev kot npr. programiranje (UDK podroèje 0)


F. Profesorji so “(a-2) % posegli po spletnih dokumentih s podroèja ekonomike, sociologije (UDK podroèje 3) in filozofije (UDK podroèje 1)


G. Analitik je ugotovil, da so bili profesorji v letu X zelo aktivni na podroèju raèunalništva , uporabe statistiènih programskih orodij, programiranja idr.


H. V letu X so profesorji manjkrat posegli po drugih podroèjih kot leta poprej

Alt. 1: Profesorjem so v letu X naložili dodatne delovne naloge v zvezi s pedagoškim procesom pri študiju raèunalništva


Alt. 2: Profesorska populacija je bila zelo zaposlena z raziskovalnimi projekti


Alt. 3: V letu X so uredniki UDK MMIS dali manj poudarka na posodabljanje vsebin drugih UDK podroèij   

Alt. 4 …

5.6 Možnost uporabe UDK MMIS v npr. kemièni industriji


UDK MMIS bi bilo možno v kemièni industriji uporabiti na številnih podroèjih (npr. povezovanje med razliènimi oddelki, statistiène analize laboratorijskih izidov, analiza poslovanja, trženjsko raziskovanje, razvid kritiènih predmetov dela in delovnih sredstev, organizacija ljudi v proizvodnji, povezovanje z drugimi podjetji idr.).
V tem pisanju bom prikazal primer uporabe UDK MMIS v kemièni industriji, ki spodbuja vse udeležence v delovnem procesu k inovativnem razmišljanju tako na podroèjih organizacije, drobnih delovnih izboljšav, inovacij, boljšega psihiènega poèutja, ergonomije in ki povrhu tega omogoèa zaposlencem (preko intraneta), da opozorijo na številne pomanjkljivosti, ki so še zlasti v veèjih podjetjih reden pojav pri vsakdanjemu delu.




5.6.1 Slika 30: Primer uporabe za zbiranje koristnih zamisli zaposlencev

Scenarij primera uporabe “Zaposlenec” v podjetju Kemos:


A. Zaposlenec podjetja Kemos pošlje predlog v forum za predloge


B. Urednik pregleda predlog


C. Obvesti ravnatelja

D. Ravnatelj stopi v stik z zaposlencem


E. …

Alt. 1: Zaposlenec podjetja Kemos pošlje rešitev  v forum za predloge in urednik posreduje sporoèilo ustreznemu forumu


Alt. 2: Urednik je nezadovoljen s predlogom in ravnatelja ne obvesti


Alt. 3: Ravnatelj se ne želi pogovarjati z zaposlencem (subjektivni razlogi)


Alt. 4: Zaposlenec je nestrokovno razmišljal


Alt. 5: Težave z intranetom onemogoèajo pošiljanje sporoèil v forum


Alt. 6: …



5.7 Možnost uporabe UDK MMIS za zelo ozek krog znanstvenikov v smeri interdisciplinarnih raziskav npr. o stresu, merjenje stresa v okolju idr. (dostop preko intraneta).


Preuèevanje stresa je predmet zanimanja razliènih znanstvenikov z razliènih znanstvenih panog. Stres je možno preuèevati z npr. naslednjih vidikov: informacijski vidik, filozofski vidik, psihološki vidik, verski vidik, sociološki vidik, ekonomski vidik, pravni vidik, ekološki vidik, fizikalni vidik, biokemièni vidik, medicinski vidik, z vidika marginalnih znanosti, proizvodni vidik, geografski vidik itd.


Pri primeru uporabe bom predstavil 14 znanstvenikov z razliènih znanstvenih panog, ki z združenimi moèmi preuèujejo stres s poprej navedenih vidikov. Pri komunikaciji, zbiranju virov, razmišljanj in rešitev uporabljajo UDK MMIS, ki je v tem primeru dostopen zgolj preko Intraneta. Za varnost podatkov je poskrbljeno preko gesla in s pomoèjo skenerja dlani (èe roka ni identièna registriranemu uporabniku, v tem primeru enemu od teh 14 raziskovalcev, je dostop do spletnega mesta v Intranetu zavrnjen). Sleherni znanstvenik urejuje svoje UDK podroèje in ima pravico dostopa oziroma ogleda drugih UDK podroèij, vendar pa teh drugih strani nima pravice urejevati. Komunikacija med znanstveniki poteka tako preko Intranetnih forumih, preko mobilnega telefona ali pa preko videokonferenc. Tako je o novih spoznanjih sleherni znanstvenik v  skupini pravoèasno obvešèen.




5.7.1 Slika 31: Interdisciplinarna raziskava 14 znanstvenikov v zvezi z merjenjem stresa v družbi s pomoèjo intranetnega UDK MMIS  


Slika 31 prikazuje interdisciplinarno raziskavo merjenja stresa v družbi (npr. stres v kemièni tovarni Kemos). V to raziskavo je vkljuèenih 14 znanstvenikov z razliènih znanstvenih (umetniških – arhitekt) panog (informatik, psiholog, filozof, teolog, sociolog, ekonomist, pravnik, fizik, biokemik, psihiater, ekolog, arhitekt, jezikoslovec in geograf). Pri skupnem predmetu raziskave si pomagajo z UDK MMIS (dostop preko intraneta). Vsi znanstveniki imajo skupen dostop do intranetnega UDK MMIS, vendar pa sleherni znanstvenik urejuje PB s svojega podroèja znanosti. Oglejte si okvirni naèrt za konkreten predmet raziskave (Naèrt - pritisnite).

V nadaljevanju bom prikazal soroden primer uporabe UDK MMIS, ki je pravzaprav širši ekspertni sistem in na katerega imajo dostop vsi državljani Republike Slovenije kot tudi drugi prebivalci Evrope in morebitni prebivalci z drugih kontinentov.
 

5.8 Možnost uporabe UDK MMIS za reševanje pereèih problemov kot npr. onesnaževanje narave, energetski viri, stres, inflacija in brezposelnost (ekspertni sistem – zbirališèe izvirnih zamisli pri reševanju tovrstnih problemov).

Naše èloveštvo je sooèeno z naslednjimi pereèimi in hudimi problemi, katere je po mojem mnenju možno razrešiti zgolj s skupnimi prizadevanji. V to skupino problemov širših razsežnosti spadajo naslednja podroèja: onesnaževanje narave, zamisli o novih energetskih virih, obvladovanje negativnega stresa (distres) in spodbujanje pozitivnega stresa (evstres) v družbi, ugotavljanje vzrokov za inflacijo in rešitve v zvezi z njo, odpiranje novih delovnih mest, ki bi lahko širši družbi bila koristna.
Ekspertni UDK MMIS naj bi spodbujal vse ljudi tako razliène izvedence kot tudi druge ljudi k dejavnemu razmišljanju in ustvarjanjem predlogov, rešitev idr. Ekspertni UDK MMIS bi vsa prizadevanje zbiral v svojih PB. V tovrstni ekspertni sistem bi se lahko tudi vkljuèevale skupine poprej obravnavanih znanstvenikov, zaposlencev v npr. kemièni industriji, šolarji, idr. kajti v slehernem èloveku obstaja neka rešitev, ki bi morala priti na površje. Prav bi tudi bilo, da bi družbe po svetu tovrstna prizadevanja bogato nagradila. Pravzaprav bi tovrstni IS pozval ljudi k novemu naèinu razmišljanja t.j. k ekosistemskemu razmišljanju, k razmišljanju o novi svetovni ekonomiki / ekonomiji idr., skratka k razmišljanju o pravilni materialni in psihièni porazdelitvi našega sveta, k razmišljanju o doseganju sorazmernega ravnotežja tako v družbi kot tudi v naravi. Potrebno se je npr. zavedati posledic, ki jih pušèajo za sabo nepremišljena dejanja in misli.
V tem pisanju bom prikazal primer uporabe nove ekonomike / ekonomije, ki prikazuje posameznika, ki v ekspertni UDK MMIS posreduje predlog za reševanje socialnih vprašanj. V tem predlogu obravnava velika slovenska podjetja, ki namenijo mnogo denarnih sredstev v ekonomsko propagandno dejavnost (od vsiljivih reklamnih letakov do vèasih nepotrebnih katalogov in objav na radiu ali televiziji). Predlog sprejme urednik oddelka za socialna vprašanja v ekspertnem UDK MMIS. Urednik ta predlog sprejme in ga posreduje s pomoèjo seznama elektronskih naslovov podjetij (npr. 15 slovenskih podjetij) veèjim slovenskim podjetjem. Opisal bom scenarij primera uporabe, nakar bom prikazal še nekaj možnih alternativ.




5.8.1 Slika 32: Pošiljanje predloga v ekspertnem UDK MMIS


Scenarij primera uporabe “Posameznik A”:


A. Posameznik A pripravi predlog in ga pošlje


B. Predlog gre skozi proces evalvacije in selekcije


C. Predlog je dober in je zato sprejet

D. Urednik za socialna vprašanja posreduje predlog slovenskim podjetjem (seznam E- naslovov)


E. Ravnatelji pregledajo predlog in ga ovrednotijo


F. Posamezniku A pošljejo obvestilo


G. Posameznik A obvestilo dobi

Alt. 1: Urednik spregleda predlog


Alt. 2: Ravnatelji spregledajo predlog


Alt. 3: Na predlog se nihèe ne odzove, ker je neustrezen


Alt. 4: Ravnatelj ponudi posamezniku A denarno nagrado


Alt. 5: Urednik za socialna vprašanja posreduje predlog izvedencem za ekonomska vprašanja


Alt. 6: Urednik predlog prebere in ga pošlje vsem drugim urednikom v UDK MMIS, ker je mnenja, da se predlog zgolj posredno dotika problemskega podroèja socialnih vprašanj


Alt 7:  Ravnatelj podjetja A se s predlogom ne strinja, kajti ekonomska propagandna dejavnost zaposluje mnogo ljudi


Alt. 8: Ravnatelj podjetja B ni povsem razumel smisel predloga


Alt. 9: Predlog ni prispel zaradi tehniènih težav strežnika


Alt. 10: Predlog se ni uvrstil v ožji izbor, kajti tovrstnih predlogov je bilo veèje število, tako da je urednik izbral tiste predloge, ki so bili najboljše sestavljeni


Alt. 11: Urednik za socialna vprašanja ravna subjektivno in vsebino predloga v precejšnji meri spremeni


Alt. 12: Predlog zaenkrat ni aktualen in se shrani v PB


Alt. 13: Posameznik A zaprosi urednika za socialna vprašanja, da predlog razveljavi


Alt. 14: Posameznik A želi ostati anonimen in zato urednika za socialna vprašanja prosi, da bi ne objavil njegovo identiteto

Nazaj na glavno stran