udk

 Nazaj na glavno stran

4.3 UDK27

Na skoraj nobenem podroèju splošne sistematike ne vlada tolikšna razcepljenost kot pri klasifikaciji. Raznovrstne potrebe znanosti, tehnike in gospodarstva in nasprotujoèe se zahteve mnogoobraznega življenja so privedle do razvejenosti pojmov, ki se upira tesnimi sistematiènimi prijemi. Temu se tudi pridružujejo težave z jezikovnega podroèja. Prav zaradi tega dejstva je uporabnost številk dovolj nazorna in najmanj sporna.

Kot zelo uporabna se je izkazala mednarodna decimalna klasifikacija (UDK), ki razvršèa snov s številkami. Idejni oèe tovrstne klasifikacije je amerièan Melvin Dewey l. 1876. Leta 1895 je prevzel mednarodni bibliografski inštitut v Bruslju njegovo delitev in so jo razvili v obsežen sistem, ki je bil prviè objavljen 1905 v francošèini. Prav v Bruslju je l. 1927-1933 izšla dopolnjena izdaja in je obsegala kar 70000 pojmov. Tretja mednarodna izdaja pa je nemška in je izšla v letih 1934-1953. Poleg teh celotnih izdaj so izšle tudi skrajšane izdaje, ki naj bi olajševale uporabo in naj bi dopolnile posamezne dele celotnih izdaj.

Stvarni del obsega pomožne tablice z izvleèkom splošnih privesnih vrstilcev za jezik, obliko, kraj, èas in vidik. Nato sledi podroben izvleèek iz glavnih tablic (kazalke za sosedna podroèja). UDK je še posebej uporaben v industriji in gospodarstvu. Decimalne klasifikacije moremo povezovati v vseh kombinacijah tako, da lahko z njimi zajamemo neskonèno mnogolikost življenjskih pojavov v klasifikacijsko mrežo. Torej uporaba UDK omogoèa olajšavo pri domaèi in mednarodni izmenjavi duhovnih in materialnih dobrin.

Zgradba: UDK je zaporedje pojmov, ki so razvršèeni po stvarni povezanosti. Decimalna pa se imenuje zato, ker za svojo zgradbo uporablja desetinsko delitev in konèno je tudi univerzalna klasifikacija in sicer v dvojnem smislu: a. obsega celotno podroèje èlovekovega znanja, b. po potrebi se lahko posamezni èleni med seboj povezujejo. Celotno èlovekovo znanje se deli na deset glavnih skupin, ki so oznaèene s številom od 0 - 9. Vsako glavno skupino razdelimo v 10 skupin drugega reda, èe dodamo še eno številko itd.

1 Filozofija. Psihologija

2 Verstvo. Bogoslovje

5 Matematika. Prirodoslovne vede

6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika

7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport

8 Jezikoslovje. Leposlovje. Literarna veda

9 Arheologija. Domoznanstvo. Zemljepis. Biografija. Zgodovina

Vrsta tablic: UDK obsega dve vrsti tablic - pomožne in glavne

Pomožne tablice vsebujejo splošne privesne vrstilce, ki služijo za izražanje splošnih oznak predmeta, npr. knjiga, èasopis itd., krajevnih in èasovnih odnosov. Privešamo jih s posebnimi simboli na decimalne vrstilce glavnih tablic.

Poleg splošnih poznamo tudi posebne, ki jih smemo uporabljati le tedaj, kadar predmeta ni mogoèe oznaèiti z glavnim decimalnim vrstilcem. Glede tega imajo posebni priveski prednost pred splošnimi. Sestavljene pojme oznaèujemo tako, da povežemo dva ali veè decimalnih vrstilcev s posebnimi veznimi znaki.

Glavne tablice obsegajo sistematièno ureditev vseh podroèij znanja in pripadajoèe glavne decimalne vrstilce ter posebne priveske.

Pravila za uporabljanje:

a. doloèanje decimalnih vrstilcev - odloèiti se je potrebno, v kolikšnem obsegu bomo uporabili pomagala decimalne klasifikacije, kar pa je odvisno od samega namena. Èe hoèemo kakemu pojmu doloèiti decimalni vrstilec, moramo najprej v abcd stvarnem kazalu ugotoviti, v kateri oddelek spada pojem ali njemu nadrejeni pojem. Potem se preprièamo ali decimalni vrstilec, naveden v abcd stvarnem kazalu, ustreza in ali obstajajo nadaljnje delitve ali opozorila na druge oddelke. Npr. živila lahko spadajo v podroèje živilske industrije ali pa v podroèje zdravstvenega nadzorstva. Pri vsem tem je pomembna toèna opredelitev vsebine iz doloèenega konteksta.

b. uporaba splošnih priveskov - uporabljamo jih takrat, ko je to za natanènejšo doloèitev potrebno. Ti ne morejo biti samostojne enote, temveè vedno le v zvezi z glavnim decimalnim vrstilcem.

Splošni priveski za vidik:

006 Standardizacija in .003 gospodarski vidik = 006.003 gospodarski pomen za standardizacije

za kraj:

351.79 javna uprava vodnih poti in (433) Bavarska = 351.79(433) Javna uprava vodnih poti na Bavarskem

za rase in ljudstva:

726 cerkvena arhitektura in (=927) Arabci = 726(=927) cerkvena arhitektura pri Arabcih

za èas:

347.82 zakon o zraènem prometu in "1922.08.01" 1.avgust 1922 =

Zakon o zraènem prometu z dne 1.avgust 1922

za obliko:

55 Geologija in (038) Slovar = 55(038) geološki slovar

za jezik:

istovrstni priveski:

801.316.4=30=40 Nemško-Francoski strokovni slovar

c.Uporaba posebnih priveskov:

a. - posebni privesek npr. -2/-9 oddelka 62 Inženirstvo; 621.313-71 Hladilne naprave pri elektriènih strojih

b. .0 lastni priveski npr. 621.313.07 Uravnavanje elektriènih strojev

d. Vrstni red decimalnih vrstilcev:

Razvršèamo kot navadne decimalne ulomke npr. 025.45 nato 331 nato 536.51 nato 621.396 in 72 itd.

e. Vrstni red posameznih delov pri sestavljenem decimalnem vrstilcu:

Naèelno pride na prvo mesto decimalni vrstilec za glavni pojem, nakar sledi vrstilec, ki najširše omejuje obseg glavnega pojma. Drugi za uvrstitev potrebni vrstilci si slede na splošno, èe ni kako drugaèe doloèeno v tablicah ali èe ne obstoje posebni stvarni razlogi v tem vrstnem redu: vidik, kraj, èas, oblika, jezik.

f. Vrstni red znakov in sestavljenih vrstilcev za urejanje v katalogih

Splošno naj bi stalo pred posebnim.

Uporaba:

+ (in) znak prirejenosti, / (do) znak razširitve, : (dvopièje) znak odnosa, :: znak stalnega zaporedja, = za jezik, (0 ...) za obliko, (...) kraj, (=...) za rase in ljudstva, "..." èas, .00 vidik

g. prednostno pravilo

Prvenstveno je treba uporabiti glavni vrstilec, èe tega ni potem posebne privesne vrstilce s .0. Nato šele pridejo posebni privesni vrstilci s - , nato .00 in šele na zadnjem mestu stojijo drugi splošni privesni vrstilci.

.0, -, ', ---- posebni privesni vrstilci

. ne izgovarjamo - delitev na tri mesta

... znak za vrstilce, ki jih je treba dopolniti

→ glej kazalka na sorodni decimalni klasifikacijski vrstilec na drugem mestu

@ napotek na podrobnejšo nadaljnjo delitev

Zelo uporabno v znanosti, tehniki in gospodarstvu. Povrhu tega tudi zelo uporabno v državni in zasebni upravi, saj precej olajšuje orientacijo za zelo zapletene odnose.

POMANJKLJIVOSTI UDK !!!
Vljub mnogimi pozitivnimi lastnostmi UDK so nespregledljive naslednje 

pomanjkljivosti UDK:

a.) Klasifikacija èlovekovega znanja z UDK je mnogokrat 

izid subjektivnega dojemanja predmeta klasificiranja. 

To pomeni, da je konèni izid mnogih predmetnih 

klasifikacij odvisen od klasifikatorja. Kljub temu, da je UDK 

sicer poenoten, se ta poenotenost v mnogih primerih precej izgubi, 

kajti nekateri razvršèevalci so doslednejši, medtem ko se ostali 

odloèajo po naèelu zlate sredine ali pa celo precej ohlapno razvršèajo 

preuèeni predmet èlovekovega znanja. Kot primer bi navedel, da je lahko 

ena in ista publikacija razvršèena na 10 razliènih vrstilcev, kar seveda 

ustvarja nemalo zmede.

b.) Z UDK težje razvršèamo èlovekovo znanje interdisciplinarnih vsebin. 

Prav interdisciplinarnost èlovekovega znanja pa je še zlasti v zadnjih desetih 

letih doživela pravi razmah. UDK sicer vsebuje doloèena znamenja 

(npr. :, +, /, :: idr.) in razliène splošne ter posebne privesne vrstilce, ki ponazarjajo, 

da gre pri doloèenih predmetih èlovekovega znanja za heterogeno vsebino in za 

razliène poglede, vendar je povezanost med razliènimi predmeti sorazmerno šibko 

prikazana. Vèasih je prav težko sklepati o pravi vsebini doloèene publikacije, 

ker to UDK zaenkrat še onemogoèa.

c.) Z UDK je možno nazorno prikazati monohierarhièni odnos med npr. dvema 

znanostima, vendar pa z UDK žal zaenkrat ne moremo zadovoljivo in natanèno 

prikazati polihierarhièni odnos. Monohierarhièni odnos pomeni, da imamo opraviti 

z hierarhiènem odnosu zgolj na enem nivoju npr. 61:53 oznaèuje enakovredni 

monohierarhièni odnos med medicino in fiziko; 61::53 oznaèuje nadrejen monohierarhièni 

odnos med medicino in fiziko. Polihierarhièni odnos pomeni, da obstaja veè hierarhiènih 

nivojev in s tem tudi odnosov npr. moj predlog: 61:53/536.5 (1,1 : 1,N). 

Ta izraz bi pomenil, da je UDK podroèje 53 podrejeno UDK podroèju 61 

na prvem nivoju in da lahko zajema še drugi nivo (npr. 53(91) zgodovina 

fizike, 536.5 merjenje temperature itd.).

d.) Temeljna struktura UDK se pravzaprav ni bistveno spremenila 

od leta 1895 in èe smo doslednejši bomo rekli, da od Deweyjeve decimalne 

klasifikacije naprej (leta 1876). 

Še danes je UDK podroèje 4 tako prazno (samo Francozi so doloèeno obdobje 

pod UDK 4 razvršèali lingvistiko), kot je bilo leta 1895. 

Družba današnjih dni se je glede dojemanja znanosti precej spremenila, 

kajti takrat so morda znanstveniki zgolj zaslutili, da bi lahko 

bile interdisciplinarne znanosti možne.

e.) ... ?!  
 
Sklep

Mnenja sem, da je potrebno zgradbo UDK nekoliko 

spremeniti in jo prilagoditi stanju današnjih dni. 

Povrhu tega bi bilo smiselno uvesti nekaj znakovnih 

dodatkov, ki bi ponazorili npr. moè povezave, smer povezave, 

širina povezave idr. Morda bi se dalo v ta namen uporabiti prav to nenavadno, 

veèno prazno UDK podroèje 4, kamor bi UDK klasifikatorji razvršèali npr. 

razliène povezave, polihierarhiène nivoje, interdisciplinarne znanosti idr.? 

V nadaljevanju tega pisanja bom predlagal posodobljeno 

UDK klasifikacijsko rešitev za organiziranje informacij 

in podatkov, katera naj bi zajemala povezave, odnose, nivoje in povrhu 

tega bi še dodal pomožno klasifikacijo informacij in podatkov z vidika lastnosti 

informacije / podatkov.

Tovrstna prizadevanja mi bodo prišla zelo prav pri razvršèanju informacij in podatkov 

v UDK MMIS, kjer naj bi bile informacije / podatki razvršèene/-i èimbolj natanèno, 

pregledno in izèrpno. 

Ob vsaki/-ega razvršèeni/-ega informaciji / podatka naj bi bila na voljo tudi vsebinska 

analiza sleherne (spletne) publikacije, tako da bi uporabnik s èim manj truda in 

z veliko mero zanesljivosti dobil natanèno tisto informacijo / podatek, katero 

nujno potrebuje / želi. 

Zamisel je kombinacija periodnega sistema kemijskih prvin in entitetnega relacijskega 

diagrama, s katerim je možno lepo ponazoriti povezave in odnose med podatki. 

Model periodnega sistema kemijskih prvin pa vsebuje razliène nivoje, kar pa dosedanjemu 

UDK-ju primanjkuje, kajti UDK je kot že nekajkrat omenjeno monohierarhièni 

klasifikacijski sistem! 

Na naslednji strani bom prikazal razredni diagram, ki bo ponazoril dosedanjo zgradbo UDK-ja. 

4.3.1 Slika 22: Prikaz UDK podroèij z razrednim diagramom 

Slika 22 prikazuje hierarhijo po UDK podroèjih in sestavo UDK vrstilcev po glavnih, splošno privesnih in posebnih vrstilcev. Velja sicer naèelo, da imajo glavni vrstilci prednost pred splošnimi in posebnimi privesnimi vrstilci (posebni privesni vrstilci imajo prednost pred splošnimi). Znotraj splošno privesnih vrstilcev se prednost nadalje èleni, saj pravila doloèajo naslednjo zaporedje pri postavljanju teh vrstilcev: najprej splošno privesni vrstilec za vidik, potem kraj, èas, obliko in nazadnje jezik.

 

---

27 Za podrobnejše informacije si oglejte naslednji vir: Univerzalna decimalna klasifikacija.(1994). 2. spremenjena in dopolnjena izd.. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica na str. VII - XI.

Nazaj na glavno stran