pogled

  

Nazaj na glavno stran 6 Pogled v prihodnost Po mojem mnenju IS v prihodnosti ne bodo zgolj v vlogi zbriratelja, shranjevalca, obdelovalca in posredovalca informacij / podatkov, temveè bodo s pomoèjo nevrosenzorjev (pozneje morda nevroroboti) nadebudno spremljali dogajanje v sistemih, v celotni družbi in celo v naravi ter bodo o tem obvešèali pristojne ljudi. Na naslednji strani bom prikazal možen primer uporabe IS v prihodnosti. 6.1 Slika 33: Nevrosenzorji in IS Slika 33 prikazuje možno razlièico IS (UDK MMIS), ki bi s pomoèjo nevrosenzorjev spremljal dogajanje v podjetjih, v celotni družbi in v naravi. Pozitivne strani tega pogleda bi lahko bili naslednji: - odkrivanje pozitivnih in negativnih stresnih vozlišè v družbi in naravi ter njihovo merjenje, kar bi lahko bil predpogoj za ustrezne ukrepe (npr. organizacijske izboljšave, tehniène izboljšave, varstvo okolja idr.). - pravoèasno odkrivanje požarov v gozdovih in v mestih - pravoèasno odkrivanje napak v proizvodnjah - primerjava finanènega stanja doloèene mestne skupnosti z drugo skupnostjo ob vpogledu v stanje èlanov mestne skupnosti - odkrivanje bioloških zastrupitev (npr. voda, ljudi idr.) - opazovanje in merjenje družbenih aktivnosti z namenom ugotoviti ustrezno porazdelitev le-teh - stalno spremljanje in merjenje potrošniškega “Ethosa” z namenom ustreznih ukrepov v smeri spodbujanja èimbolj pravilne porazdelitve finanènih sredstev - spremljanje in merjenje združevanja ter loèevanja ljudi v razliènih èasovnih obdobjih - neprestano spremljanje dogajanj v naravi (npr. stanje rastlin, idr.) - neprestano uèenje IS in analize pridobljenih znanj, informacij, podatkov idr., s pomoèjo zunanjih izkušenj oziroma s pomoèjo nevrosenzorjev - na podlagi številnih pridobljenih izkušenj in znanj, bi lahko IS sam ustvarjal uèinkoviteje odloèitvene modele pri poslovnih odloèitvah, reševanju problemskih situacij v družbi itd. - primerjava odvisnosti med inflacijo, osebne naravnanosti ljudi, uèinkovanja medijev in stresom v družbi. … Negativne strani bi lahko bile: - izkorišèanje informacij / podatkov v zle namene - supertotalitarizem po modelu Georga Orwella - brutalni posegi v zasebnost posameznikov - omreževanje družbe in narave s pomoèjo posebnih nevrosenzorjev bi morda lahko podrlo ravnovesje v naravi in družbi (slab vpliv na rast rastlin, na življenje živali idr.) - nevrosenzorji bi lahko posredovali informacije / podatke, ki ne ustrezajo resnici in bi lahko na takšen naèin povzroèale prave katastrofe tako v naravi kot tudi v družbi. ... 7 Zakljuèek IS so sistemi, ki èloveku pomagajo pri orientaciji v številnih družbenih blodnjakih. IS so nekakšni uravnavalci entropije v družbi, ki pa izraža tendenco, da se entropija nenehno širi. Minili so tisti èasi, ko so èloveške družbe opravljale zgolj nekaj dejavnosti, ki jih je bilo možno prešteti na dveh rokah. V današnjih družbah ne prevladuje zgolj poplava informacij, ampak predvsem razliènih dejavnosti, zanimanj idr. Že iz tega vidika je veè kot smiselno in nujno še naprej razvijati IS, ki bodo èloveku pomagale ohraniti pregled nad družbenim dogajanjem in mu morda lahko tudi olajšale reševanje zelo kompleksnih problemskih situacij. Prehitri in prepoèasni razvoji IS pa bolj kot ne škodijo družbam, zato je po mojem mnenju potrebno zelo natanèno preuèevati družbe in s tem razliène delovne / poslovne sisteme v njih, da je možno razviti IS, ki je dovolj primeren za vgradnjo v sistem. Ob vsem tem pa je potrebno dodati opozorilo. Tehnologije in IS nam ne bodo mogli pomagati razrešiti hude družbene in naravne probleme, èe v prihodnosti ljudje ne bomo nekoliko reorganizirali naše mišljenje, kajti prekomerno potrošniško in neodgovorno mišljenje nas bo ljudi lahko potegnilo v èedalje bolj narašèujoèi kaos. Prav v tem procesu reorganizacije èlovekovega mišljenja širom Zemeljske oble odigrajo zelo pomembno vlogo množièni mediji, ki naj bi v prihodnosti bolj kot do sedaj spodbujali še druge vzgibe (npr. ekosistemsko èustvovanje, družbeno odgovorna èustva idr.). Nahajamo se v stoletju preuèevanja možgan, v katerem so znanstveniki odkrili mnogo zanimivih dejstev, ki bi jih bilo potrebno izkoristiti v modelacijo in simulacijo ekosistemskih in družbeno odgovornih nevronskih mrež. Prav tovrstne nevronske mreže bi lahko postale uèinkovite podlage za IS v prihodnosti, ki bi lahko ljudem posredovali ustrezne odloèitvene modele pri zelo pomembnih in odgovornih odloèitvah. Dosežek izdelave nevroèipa (gl. tudi poglavje “Uvod”) v Max Planckovem inštitutu je zares velièasten, vendar pa ob tem ne morem mimo vprašanj, ki se glasita: “Ali smo ljudje že dovolj zreli za tovrsten izum in ali je nevroèip preuranjeno zagledal luè sveta?” Vedno znova ko spremljam ravnanja zelo pomembnih ljudi v družbah širom Zemeljske oble, si mislim, da so potrebne spremembe pri dojemanju našega sveta, kajti prekomerno slo po vladanju in kopièenju denarja bo izpridilo vsa velièastna prizadevanja vseh odliènih znanstvenikov in drugih ljudi, ki jih premore naša Zemlja. Prav v ta namen bi bila izgradnja družbeno odgovornih in ekosistemsko naravnanih IS veè kot dobrodošla, kajti pritegniti je potrebno èim veè ljudi z dobrimi in izvirnimi rešitvami za današnje in prihodnje probleme, ki jih bo naš svet še kako potreboval! Nazaj na glavno stran