Uvod

Od leta 2006 se stran ne posodablja - arhivska stran

UVOD V UDK LEKSIKON

  
 

DIGITALNA KNJIŽNICA INFORMACIJSKIH PROBLEMOV

Cenjene obiskovalke in spoštovani obiskovalci!

Lepo, da ste se odločili za obisk ONLINE UDK LEKSIKONA. Kaj lahko na naših spletnih straneh najdete?

 -Definicijo pojmov,

 -Zgodovina znanosti in umetnosti,

-Spletne naslove raznih inštitucij, društev in strokovnih vsebin,

 -Navodila za izdelavo seminarskih nalog,

 -Navodila za dobesedno citiranje in citiranje literarnih virov po mednarodnih standardih za šolstvo,

 -Bibliografija za izdelavo seminarskih in raziskovalnih nalog,

-Pa še kaj več - pustite se presenetiti!

-  Pričujoči UDK leksikon je nižje zahtevnostne stopnje, kar pomeni, da je snov iz različnih področij zelo poenostavljena. Prav zaradi tega dejstva bi lahko bil UDK leksikon odlično dopolnilo pri učenju zahtevnejših vsebin.

 Nasveti pri iskanju

1. V primeru, da v UDK leksikonu ne najdete npr. tujko, osebo, ipd. imate pod 030 na voljo različne slovarje. Zelo primeren za hitre in kratke informacije je slovar Cankarjeve založbe SLOVARJI.com. Za književnost pa je najbolj primerna in bogata zbirka prof. Mirana Hladnika  http://www.ijs.si/lit/literat.html-l2 ! (030:82) - Miran Hladnik

2. Za podatke o najdaljših rekah, najvišjih gorah, merskih enotah, mitoloških bogov, itd. lahko najdete prav tako pod 030 pri ROKOVNIKU.

3. V primeru, da niste našli zaželeno so vam na voljo eksterni (zunanji) iskalniki. Priporočam iskanje s pomočjo VIVISIMO, kajti ta iskalnik podpira tudi Č-je in povrhu tega vam zadetke razvršča v posamezne kategorije (CLUSTERING - noviteta pri svetovnih iskalnikih)!

4. Če imate posebne želje, vprašanja, pohvale, kritike oziroma informacijske potrebe mi lahko pošljete sporočilo na naslednji elektronski naslov:  karl.petric@kksonline.com .

5. Na glavni strani UDK leksikona  se lahko vpišete v Mailing listo (to je zbirka elektronskih naslovov). Na takšen način ste lahko redno obveščeni o novostih UDK leksikona.  

  UVOD V UDK LEKSIKON

Na skoraj nobenem področju splošne sistematike ne vlada tolikšna razcepljenost kot pri klasifikaciji. Raznovrstne potrebe znanosti, tehnike in gospodarstva in nasprotujoče se zahteve mnogoobraznega življenja so privedle do razvejenosti pojmov, ki se upira tesnimi sistematičnimi prijemi. Temu se tudi pridružujejo težave z jezikovenga področja. Prav zaradi tega dejstva je uporabnost številk dovolj nazorna in najmanj sporna.

Kot zelo uporabna se je izkazala mednarodna decimalna klasifikacija (UDK), ki razvršča snov s številkami. Idejni oče tovrstne klasifikacije je američan Melvin Dewey l. 1876. Leta 1895 je prevzel mednarodni bibliografski inštitut v Bruslju njegovo delitev in jo razvili v obsežen sistem, ki je bil prvič objavljen 1905 v francoščini. Prav v Bruslju je l. 1927-1933 izšla dopolnjena izdaja in je obsegala kar 70000 pojmov. Tretja mednarodna izdaja pa je nemška in je izšla v letih 1934-1953. Poleg teh celotnih izdaj so izšle tudi skrajšane izdaje, ki naj bi olajševali uporabo in naj bi dopolnile posameznih delov celotnih izdaj.

Stvarni del obsega pomožne tablice z izvlečkom splošnih privesnih vrstilcev za jezik, obliko, kraj, čas in vidik. Nato sledi podroben izvleček iz glavnih tablic (kazalke za sosedna področja). UDK je še posebej uporaben v industriji in gospodarstvu. Decimalne klasifikacije moremo povezovati v vseh kombinacijah tako, da lahko z njimi zajamemo neskončno mnogolikost življenjskih pojavov v klasifikacijsko mrežo. Torej uporaba UDK omogoča olajšavo pri domači in mednarodni izmenjavi duhovnih in materialnih dobrin.

Zgradba: UDK je zaporedje pojmov, ki so razvrščeni po stvarni povezanosti. Decimalna pa se imenuje zato, ker za svojo zgradbo uporablja desetinsko delitev in končno je tudi univerzalna klasifikacija in sicer v dvojnem smislu: a. obsega celotno področje človekovega znanja, b. po potrebi se lahko posamezni členi med seboj povezujejo. Celotno človekovo znanje se deli na deset glavnih skupin, ki so označeni s številom od 0 - 9. Vsako glavno skupino razdelimo v 10 skupin drugega reda, če dodamo še eno številko itd.

0 Splošno. Bibliografija. Knjižničarstvo

1 Filozofija. Psihologija

2 Verstvo. Bogoslovje

3 Družbene vede

 4 - PRAZNO / NEUPORABLJENO!?

5 Matematika. Prirodoslovne vede

6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika

7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport

8 Jezikoslovje. Leposlovje. Literarna veda

9 Arheologija. Domoznanstvo. Zemljepis. Biografija. Zgodovina

 

Vrsta tablic: UDK obsega dve vrsti tablic - pomožne in glavne

Pomožne tablice vsebujejo splošne privesne vrstilce, ki služijo za izražanje splošnih oznak predmeta, npr. knjiga, časopis itd., krajevnih in časovnih odnosov. Privešamo jih s posebnimi simboli na decimalne vrstilce glavnih tablic.

Poleg splošnih poznamo tudi posebne, ki jih smemo uporabljati le tedaj, kadar predmeta ni mogoče označiti z glavnim decimalnim vrstilcem. Glede tega imajo posebni priveski prednost pred splošnimi. Sestavljene pojme označujemo tako, da povežemo dva ali več decimalnih vrstilcev s posebnimi veznimi znaki.

Glavne tablice obsegajo sistematično ureditev vseh področij znanja in pripadajoče glavne decimalne vrstilce ter posebne priveske.

Pravila za uporabljanje:

a. določanje decimalnih vrstilcev - odločiti se je potrebno, v kolikšnem obsegu bomo uporabili pomagala decimalne klasifikacije, kar pa je odvisno od samega namena. Če hočemo kakemu pojmu določiti decimalni vrstilec, moramo najprej v abcd stvarnem kazalu ugotoviti, v kateri oddelek spada pojem ali njemu nadrejeni pojem. Potem se prepričamo ali decimalni vrstilec, naveden v abcd stvarnem kazalu, ustreza in ali obstajajo nadaljnje delitve ali opozorila na druge oddelke. Npr. živila lahko spadajo v področje živilske industrije ali pa v področje zdravstvenega nadzorstva. Pri vsem tem je pomembna točna opredelitev vsebine iz določenega konteksta.

b. uporaba splošnih priveskov - uporabljamo jih takrat, ko je to za natančnejšo določitev potrebno. Ti ne morejo biti samostojne enote, temveč vedno le v zvezi z glavnim decimalnim vrstilcem.

Splošni priveski za vidik:

006 Standardizacija in .003 gospodarski vidik = 006.003 gospodarski pomen za standardizacije

za kraj:

351.79 javna uprava vodnih poti in (433) Bavarska = 351.79(433) Javna uprava vodnih poti na Bavarskem

za rase in ljudstva:

726 cerkvena arhitektura in (=927) Arabci = 726(=927) cerkvena arhitektura pri Arabcih

za čas:

347.82 zakon o zračnem prometu in "1922.08.01" 1.avgust 1922 =

Zakon o zračnem prometu z dne 1.avgust 1922

za obliko:

55 Geologija in (038) Slovar = 55(038) geološki slovar

za jezik:

621.3 Elektrotehnika in =30 v nemščini = 621.3=30 delo o elektrotehniki v nemščini

istovrstni priveski:

se vežejo med seboj po istih pravilih kot glavni vrstilci npr. 339(430:450) trgovski odnosi med Nemčijo in Italijo

801.316.4=30=40 Nemško-Francoski strokovni slovar

 

c.Uporaba posebnih priveskov:

a. - posebni privesek npr. -2/-9 oddelka 62 Inženirstvo; 621.313-71 Hladilne naprave pri električnih strojih

b. .0 lastni priveski npr. 621.313.07 Uravnavanje električnih strojev

 

d. Vrstni red decimalnih vrstilcev:

Razvrščamo kot navadne decimalne ulomke npr. 025.45 nato 331 nato 536.51 nato 621.396 in 72 itd.

 

 

e. Vrstni red posameznih delov pri sestavljenem decimalnem vrstilcu:

Načelno pride na prvo mesto decimalni vrstilec za glavni pojem, nakar sledi vrstilec, ki najširše omejuje obseg glavnega pojma. Drugi za uvrstitev potrebni vrstilci si slede na splošno, če ni kako drugače določeno v tablicah ali če ne obstoje posebni stvarni razlogi v tem vrstnem redu:

vidik, kraj, čas, oblika, jezik.

 

f. Vrstni red znakov in sestavljenih vrstilcev za urejanje v katalogih

Splošno naj bi stalo pred posebnim.

Uporaba:

+ (in) znak prirejenosti, / (do) znak razširitve, : (dvopičje) znak odnosa, :: znak stalnega zaporedja, = za jezik, (0 ...) za obliko, (...) kraj, (=...) za rase in ljudstva, "..." čas, .00 vidik

g. prednostno pravilo

Prvenstveno je treba uporabiti glavni vrstilec, če tega ni potem posebne privesne vrstilce s .0. Nato šele pridejo posebni privesni vrstilci s - , nato .00 in šele na zadnjem mestu stojijo drugi splošni privesni vrstilci.

 

.0, -, ', ---- posebni privesni vrstilci

 

. ne izgovarjamo - delitev na tri mesta

... znak za vrstilce, ki jih je treba dopolniti

 ®  glej kazalka na sorodni decimalni klasifikacijski vrstilec na drugem mestu

 @ napotek na podrobnejšo nadaljnjo delitev

 

 Zelo uporabno v znanosti, tehniki in gospodarstvu. Povrhu tega tudi zelo uporabno v državni in zasebni upravi, saj precej olajšuje orientacijo za zelo zapletene odnose.

 

 



Datenschutzerklärung
Eigene Webseite von Beepworld
 
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!