Branko Zupanc

 

Nazaj na Celjsko literarno društvo?

 

S I P I N E  ŽI V L J E N J A

Droban pesek polzi, polzi...

Sipine.Jutro.Dan.Večer.

Kalup. V njem življenje

vlito je v preperel

okvir.

 

Polzi.

Peščena ura

nemo bije. V njej si ti

in tudi jaz. Da na koncu

zadnje zrno ustavilo bo najin čas.

 

BRANKO ZUPANC

 


 

 

Danes je te�ko odmeriti pojavu katerekoli nove pesni�ke osebnosti to�ko, na kateri stoji v �asovni opredelitvi do razkri�ij na�ega �asa, saj si stojita v najostrej�em nasprotju dva videnja sveta: tistega, ki v brezobzirni dirki drvi v objem pogoltnega potro�ni�tva, kopi�enja materialnega bogatstva in priznava za dosego tega cilja vsa sredstva brutalnega odrivanja, ru�enja, karierizma, izdaje, potvorb, nas

Na� svet je priklical konflikt do vreli��a. V prese�kih svoje zmogljivosti je posejal svoje nebo s kro�nicami dobronamernih vremenskih satelitov, s katerimi se prerivajo njihovi dvojniki, ki z vohunsko zlomiselnostjo ovohavajo iz neskon�nih prostorij najmanj�i premik �love�ke mravlje, ki si lahko medtem na svoji doma�i zemlji gospodovalno prila��a

Januar, 2002
POPOTNICA TRETJI ZBIRKIDokler ne bomo pristali na pogori��u na�ega �ivljenja, podobnega okostju razru�ene Hiro�ime, v katerem bi zavrgli vse vrednote, v katerih je skozi tiso�letja dopolnjeval �lovek svoj duhovni obraz in ga poni�ali v hlap�evsko slu�bovanje v koristoljubju in raz�love�nosti, bomo ohranili pesni�ki list, na katerega je �lovek zapisoval svoja hrepenenja, iskanja, svoja soo�enja s svetom in uro svojega bivanja, v katero je bil ujet v njegov prostor.ilja in drugega, ki v so�as istega trenutka sprejema nase obupen boj za ohranjanje zadnjih vrednot, ravnote�ij, zaupanj, sposobnosti sobivanja, poudarjajo� veljavnost duhovnega sveta v �lovekovem bivalnem prostoru. V priseganju na to ali ono videnje sveta, se tudi vzpostavlja merska lestvica, v kateri do�ivljamo umetni�ko ustvarjalnost kogarkoli v na�em trenutku, z �igom novoiskateljstva ali z zamikom zamujenosti.vso nedopustnost nasilja, umora, kraje, kopi�i svoja bogatstva v gigantskih koncernih pridobitni�tva ali sanjskih prizori��ih vsega presite zasebnosti, ob katerih soseduje beda, se kopi�ijo atomska smeti��a, na katera se ljubosumno spogledujejo �e �ive�e atomske centrale, enako zapisane smrti, z novimi kupi svojih gnoji�� in odpadkov. Svet, ki je priznal agresiji simbol mo�i in uspeha in posul svoje ceste z vsega naveli�animi, izpraznjenimi, drogiranimi hordami, ki pri�igajo plamenico po�iga in si prila��ajo katekizem ru�enja. Ta svet je z isto mero segel v umetnost, v jedro �lovekove izpovedi, jo prekri�al v skrajnost svojega nasprotja. Z njo je pri�el poseljevati pesni�ki svet z nepoznavnostjo besede. V likovnem svetu je do absurda posegel v predmetnost ali pa iz njenih najbolj banalnih odkru�kov sestavlja tvorbe novoizpovednosti. Po glasbenih stadionih grmi neukro�eni dinamizem �heavy metalske� agresije, ki kot droga opaja mno�ice mladega sveta, sveto zapisanega v nova glasbena tkanja, medtem ko v polnem protislovju koncertnih dvoran izzvenevajo �love�tvu izro�ene najvi�je poslanice Beethovnovega in Mahlerjevega duha.

 

In v ta prostor vstopa po svojem prvencu �Modre sence� in drugi pesnitvi �Ti�ina samote� pesnik Branko Zupanc s svojo tretjo zbirko.

Res bo

lahko kdo Zupan�evim pesmim o�ital, da ne prodirajo v nova razse�ja na�ega �asa, da so odmaknjene tako v svoji povedanosti, kot tudi problematiki, ki se ne spu��a v kr�e in konfliktnosti na�ega sedanjika; a hkrati vendar potrjujejo, da so nekatera ve�na gibala, v katere kro�nici se su�e sedanji in pretekli �lovek; da se bo �lovek vendarle ve�no odmikal iz surove vsakdanjosti v pri�akujo�a prostorja, v katera vodi slutnja trajnega hrepenenja, do�iveti nek drug, popolnej�i svet, kakor se �e podajamo vanj, z iskanjem �e prehojenih steza, v katerih �lovek zasleduje vi�ji cilj ali pa se z omamo sle v sporu z nezadovoljivo sedanjostjo oddaljuje iz nje, tudi za skrajno ceno na krilih mamil, ki izbrisujejo konkretnost nepote�ljivega �ivljenja, v katerem �ivimo.

Zup

an�eva pot vendarle vodi v pristan lepote in miru, �eprav neprestano be�i v nek nedose�en, popolnej�i svet, katerega sicer neuresni�enega do�ivlja v svoji samoti, nepote�en in ve�krat tudi grenak, v zavetju prostovoljno izbranega odmika. Tako je njegova steza pot odmika, odhajanja. A je mehka, spravljiva in v njej ni ostrine priziva.

Samota postane njegovo zato�i��e. Polno je razpolo�enj, razmi�ljanj, �ustvovanj, krhkega, na trenutke skoraj chopinovskega lirizma.

 

�e �tefan �vi�ej in Mateja Podjed, ki sta napisala popotnico prvima dvema zbirkama, lepo ozna�ujeta pesnika. Mateja Podjed pi�e: � De�evne kaplje, slutnja, slovo, �akanja in potovanja so besede, ki se kot rde�a nit vle�ejo skozi zbirko pesmi�.

�tefan �vi�ej odkriva v pesniku prirojeni pesimizem, samoto, iskrenost izpovedi, beg v objem temnih senc in ga lepo predstavlja kot romarja razpolo�enj.

Zupanc je blizu prirodi in �loveku, kadar pobegne iz svoje �ivo utripajo�e intime, ki jo je poselil v svoje samotno gnezdo, polno sozvo�ij ti�in, uti�anosti. Priroda mu ponuja zavetja razpolo�enj, s katerimi se ji pribli�uje. Posebno lep je v svojih soo�enjih z obre�nim svetom, ki ga izjemno tenko�utno izpri�uje. Izrazen je v opisih de�ja, gozdov, poti, ki vodijo v vsemu odmaknjen svet, na katerega robu v tren

utkih �e vonja dih slovesa in konca. Zato njegova poezija ni glasna, je uti�ana, skoraj odmirajo�a v zvoku in barvi. Paleta njegovih pesni�kih besed ni jarka, svetla, �e manj �ivobarvna; prej je potemnela, ugaslih barv, polnih skladja in oto�ne harmonije.

 

V njegovem �ivljenju je �e veliko preteklosti, opu��enih, odhojenih poti, poga�enih barv v potemnela sozvo�ja prezgodaj zrele jeseni.

Njegova poezija je kot pozna trgatev, odmikanj, zaklju�evanj, potemnelih tonov, uti�anj, spravljivosti in dozorevanja. V razpolo�enjskih previsih do�ivlja svoje �ivljenje v trenutkih odmirajo�e, zapoznelo

, v�asih nepopravljivo izgubljeno. A v�asih se prikrade v zadnjih snovanjih v njegovo ranljivost neka doslej nepoznana trdnost, celo �egavost, prisije kan�ek svetlobe, ki nam daje misliti, koliko neiz�ivetega je �e na svetlem polu prisotnosti njegovega �ivljenja in kaj vse nam utegne �e povedati, �e uspe pobegniti iz samote svoje intime in se mo�neje povezati z ljudmi svojega �asa in zunanjim prostorom, kateremu je ube�al.

Ko

prebiramo njegovo novo, tretjo zbirko, se nam poraja vtis, da je pesnik v preskoku dozorel v svojem spoznanju in hkrati dopolnjuje svoje pesni�ke oblikovne sposobnosti. Po�istil je prese�ke okra�enosti in gostote lepore�ja, ki so �e posute v prvih dveh zbirkah in se pojavlja v iz�i��enem reliefu ponujene misli. Tako do�ivimo �e posebej njegov SESTOP kot vrh njegovega dosedanjega snovanja, njegovo dozoritev.

 

Prav gotovo ne bo nikomur �al, �e bo kot bralec prehodil z Brankom Zupancem kos njegove poti, �eprav je vodila bolj skozi osen�ja in iskala v osamljenih ti�inah lepoto in vsebino �ivljenja, ki mu je polo�il vso iskrenost svoje izpovedi.

 Sa�a Miklavc


P O L Z E N J E

Bela svetloba pr�i

z ohlapnih mostov.

V �ume�e dno

lebde�ih slapov

neskon�nost pada.

�as ve� ne be�i...

Tu ni ve� misli.

Ni� ve�.

Le oran�no nebo

�ez zahod se razliva.

Krila vetrov nosijo

kar srce skriva.

�as tihih sre�...

Zdaj, zdaj bodo za�arele

prve zvezde

in zabrneli

ve�erni zvonovi

in prah bo legel

na trudne ceste.

�as bo sanjal pod topoli...

 

Trudna je pot.

Hitela je do neskon�nosti

pra�nih kri�i��.

Do sidri��

zadnjih korakov

in �ubore�ih vod.

�as nezoranih strni��...

 

AGNOSCIJA PRED VE�EROM

 

 

Nesli�no mimo

je utonila ptica.

�rna senca

v obrisu perutnic.

V ti�ino je le klic

njen trgal

splet ve�ernega lestenca.

Pozabljam �as

in �akam nov dan,

ko bom nekje

neznansko dale� stran

�e bolj verjel

in si lagal.

Kamnit vogal...

Za njim pogled neznanca

mrk me drami.

Groba fizika

razteza silnice

mi �ez o�i,

da �utim,

kako me tesno ve�e

a hkrati mi topi

po�astno leno, temno kri.

 

�rna senca

v obrisu perutnic.

Zdaj vem,

da splet ve�ernega lestenca

je kr�enje

v meni

spo�etih skoraj

tiso�e resnic...

 

S E S T O P

 

 

Nazadnje je ostal

le kamniti prag.

Zlizan in razpokan.

Vse drugo

je prepredel br�ljan in slak.

V prah se je �e zdavnaj

sesul strop obokan.

Zdaj bo� moral oditi.

Kaj ne vidi�,

kako prazen je

obraz usahle struge,

kako be�i

senca umrlega sluge

v prvi korak no�i...

Tako �uden si.

Prekrit s paj�evino

mehkih senc

se predaja� v globino

do zadnjih zvezd.

Zdaj bo� samo �e romar,

oprt z malho kamnov

sredi kamnitih cest...

 

S E S T O P II

 

 

Tam ni ve� vrat.

Le �e kamenje in prah

in bodljikav osat.

In veter,

ki pred ve�erom

prihaja vasovat.

Ure polzijo v omet

sesutega stropa.

Ure varljivega upa

in brez besed.

Le �e �epet

listov dveh trepetlik.

Tam ni ve� rok dotik,

tam ni ve� tistih oblik

tople doma�ije.

Zdaj so tam

le �e �udne sanje

steklenih oblakov

in sprhnelih tramov.

Zdaj ve� ne morem domov...

 

S E S T O P III

 

 

Tam ni ve� mojih zvonov.

A vendar me nekaj kli�e,

da bi �el tja.

Tja, kjer je bilo cvetov

zibajo�ih do pozne jeseni,

tja, kjer sem

skozi okno v modri steni

zrl v valove p�enice zlate

in v jate

zapoznelih ptic

v �asu prve slane.

Nekaj zre vame.

�umi, poihteva v meni.

Privid? Le zakaj?

Tam je ostal

le okru�en omet

s sledovi saj

in sprhnelih tramov.

Zdaj ve� ne morem domov...

 

NN

 

Nekje

zadaj si ostal

in lezel kot pol� slinast po�asi.

Zmrcvarjeno. Raztrgan kot

�rke med Malimi oglasi.

 

Ni� mi ni mar,

�e si �tel zadnje stopinje.

Kot �rne, zdrobljene podkve

si utrujen peketal skozi ivje.

Ne naprej, ne nazaj.

�ezte je segal star klju�ar,

�ezte je spajal pokajo� zvar.

Ne, ti nisi

ni� ve� vreden.

Komaj nekaj starih

preluknjanih 25 par.

Nekje

zadaj si ostal.

Nizko zgrban�en v reki ljudi,

love� bele kosme z neba

v suhe in vro�e dlani.

 

SIPINE �IVLJENJA

 

 

I.

Droban pesek polzi, polzi...

Curek za curkom

zapira razpoke

in drobne sledi.

Urin kazalec

prepreda nit paj�evine.

Ura sekundnih utrinkov

in dolgih minut.

Ura prvih hipov

in ura sedmine.

�akam.

Kot gospodarja pes,

zavle�en v kot teman.

Od tod

ne pride� ve� nikamor,

mi zunaj vsiljivo

mrmra de� droban.

 

II.

Pa bi �el.

Nekam me vle�e korak.

Kar tako.

Naprej, naprej

in ni vrag,

da ne bi pre�el

�e zadnjih spon in mej.

Tistih svetlih sonc

�e nisem objel.

V dlani brez senc

bom zajel

zadnje prgi��e sanj,

pomlad, de� , jesen

in zmrznjen cvet

v blato steptan.

 

III.

Potujem...

Pod mano pesek

droban polzi, polzi...

Nekaj spremlja me.

Nevsiljivo, mol�e,

kot pokopali��ni zid ob poti,

kot vegaste sence

kri�ev v samoti.

Tam �elje in misli

nekdanjih spe,

tam veter v ve�er tiho �umi:

kako mine vse, odmre

kot vrtnica,

ko v megleno no� zaspi.

 

IV.

Tam zunaj bom razprl dlani.

Tam zunaj

jih bom razprl

in znova zaprl v pest,

te�ko kot skala granita.

Nekje dale� zamolklo grmi.

Nekje dale� v zavesi

oblakov ihti.

Nekje dale� se skozi

megleno zaveso svita...

 

NN II

 

Ti si

naslednji dan.

Ti si JUTRI. Kot

pajek iz skritih, temnih jam

�aka� groze�e in prede� povsod

zlove��e lepljive niti. Ne, tebi ne

morem ve� skriti drobnih, le mojih sanj.

 

Zakaj ti nisi DANES ali V�ERAJ?

Tako bi nekaj mi pustil za

JUTRI in jaz bi vedno

znova za�ivel in ti

bi kot moj odsev

�e vedno

trepetal.

Neeee,

ti si

JUTRI.

Ti me bo� le �e izdal.

 

� K R � A T

 

Ali sli�i�,

kako poje �kr�at?

V vrhu ciprese zlatih, son�nih

vrat postrugava droban muzikant.

 

Tam spodaj v dalj in �ir bren�ijo

ostru�ki. Enoli�no polnijo

ble��avi opoldan. �ez

kro�nje nagnjenih

pinij hre��i

pesem. On

je MOJ

DAN.

 

V G L O B I N E

 

�el sem.

�isto sam v lastno

preteklost. Do prvih utripov

�istih misli. Kot bi s pra�nih kipov

odstranil paj�evino. In �ez podobo jasno

sem zrl v lastno, �e prazno, brezmotno kotanjo.

 

Od tam dalje se vidi prihodnost.

Od tam proti vrhu nabira se

in te dviguje. Od tam

dalje te gloda in

opazuje, kdaj

bo� stopil

na rob.

Poln, pripravljen za grob.

 

I Z G U B L J E N O

 

Beli

oblaki. Pod njimi

v neskon�nost be�ijo

v klinu zapoznele ptice.

Iz vi�av zategle klice spremlja

veter v hladno in svin�eno simfonijo.

 

Dan dolgih senc razpel je trudna krila

izgubljneih ptic. Le �uden

in zategel klic

je z njimi

od�umel.

 

 

Sanjam...

Vse bolj bledo,

razsanjano, boje�e.

Le ptice �e vedo za pravo smer.

 

Za drugo jim ni ve� mar.

Skozi oblake blode�e

jezdijo zvoki

vetrovnih

fanfar.

 

P R E L U D I J

 

Vso

no� de�uje.

Enakomerno, rahlo pada.

V presledkih veter v sunkih trka,

udarja v priprta vrata.

 

Po�umeva.

Mrmrajo�e poihteva.

Z mokrih listov v no�

zardeva srebrn de� prvih ur

jeseni. Tiho �li

 

bodo

�ez me njeni

dnevi. Tihi in megleni.

Spolzke niti, listi ognjeni

legli bodo v vodo.

 

Sli�im

vso jesen.

�utim jo �e od

pomladi. Z njo v mrak meglen

vse globlji so prepadi...

 

 

PUSTIM ZATE

 

ti�ino jutra,

ki skozi trave

vstaja proti

samotnemu macesnu,

bole�ino temne agave,

ujete v suho

in kamnito prst.

Sredi razritih vrst

skorjastih skal

�aka nate.

Pustim zate

skodran val,

�ume� ob stenah

strmih obal.

�ez zenit

te dale� v sonce

vabi kormoran...

 

 

PUSTIM ZATE II

 

 

dih jesenskega ve�era,

razpetega pod skodran,

ro�nati oblak.

Pustim zate

zadnji korak

�ez prvo dolgo senco.

Pustim zate

srebrno paj�evino

prebujenih zvezd.

Ti ve�,

ti zna� jih �teti,

ko brez besed strmi�

�ez svetle jate

v elizij

bledih cest,

globok in tih.

Pustim zate

prvi dih

jesenskega ve�era.

 

 

O B J E K T I V

 

 

Jaz sem OKO.

Skozenj gledam in pojem,

kadar na �iroko razprt

�utim svoje srce

kot slavec,

pojo� skozi mese�ev vrt.

Jaz sem OKO.

Skozenj zrem na del

neke dolge poti,

truden od vseh la�i

kot romar,

ki cula ga k tlom ti��i.

Jaz sem OKO.

Skozenj ogrinjam se

v teman, raztrgan prt,

kadar sem komaj

za drobno re�o odprt.

 

 

T I S I

 

 

Tvoje sonce

zahaja med rde�a polja.

Na njih ostaja�

vsak ve�er do prvih zvezd.

Od pra�nih cest

posut odhaja�

z njimi

v svitajo�o smer.

Vsak ve�er

prihaja� znova.

Ti,

ki izginja�

skozi dolgo no�,

ti,

ki razliva� pljuskajo�

semena drobna

�ez okostenel obro�,

si moja SLED.

Drobna,

komaj vidna,

kot prezrta smet.

 

 

D U E T

 

 

Tam,

kjer se obzorje

kodra v meglen obris,

tam,

kjer veter bri�e

ostalino son�nih lis,

zrcali tvoj obraz.

Slutim te

ti sluti� me,

v naju skupna senca zre,

v

nama

isto koprnenje mre.

Ti in jaz

sva isti �as,

ti in jaz sva en obraz,

ti in jaz

sva veter, ki nosi

naju �ez osameli Kras.

 

 

OB SVE�I

 

 

Tistih prvih bledih narcis

�e skoraj spe�e pomladi

se rad spominjam.

Od ju�nih vetrov

stopljenih sne�nih lis

slutim in razgrinjam

prvi pomladni ve�er.

V meni je �e nemir.

Ob drobni, trepetajo�i sve�i,

v tihi, neskon�ni minuti,

edini ujeti sre�i,

ki jo srce poeta �uti.

Zlat se bo�i, �iri oltar

skozi kopreno plavajo�ih sanj,

beli nageljni padajo nanj.

Srebrn �olnar

nesli�no pljuskajo�

i��e pot skozi modrikast ��ip.

Tiha je pot v soju zvezd,

hladen je njih utrip.

Edina sredi neskon�nih cest

du�a poeta:

zdaj pesem srca, zdaj bolest...

 

 

POZABLJANJE

 

 

Iz oblakov pr�i, pr�i...

Kaplje polzijo na drevored

neke pozne jeseni.

Pozabljen brezov list

na samotni klopi trohni.

Sam sem

in list

in drevesa ob poti,

ki kot mrtvi galjoti

proti meni

raztezajo spolzke dlani.

Zdrobljen sem. Kot skala,

ki �as jo je razjedel v prah,

kot od morja

raztrgana obala.

V srce se je to no�

vtihotapil strah,

ki grize, nemo �epeta,

da je �e skoraj

napo�il tisti �as.

Saj grem.

Njej, zemlji,

podaril bom svoj obraz.

 

 

K A P L J E

 

 

V mrmrajo�o ti�ino

padajo prve kaplje

drobnega de�ja.

Nesli�no nad �rnino

od stopljenega snega

razritih njiv

letijo prve �aplje.

Ti�ina...

Le de� mrmra.

Dim obla�nih zaves

nalega ni�e in ni�e,

do golih lobanj dreves.

Iz drobnih kapelj

polzi vanje pomlad.

Njena slutnja

hlapi skozi skorjo

in �ope polizanih trat.

 

 

Iz njih bo pri�lo.

Novo, kipe�e, brste�e,

da bo potem znova za�lo

skozi jesensko praprot

in odmrle liste �ume�e,

da bodo potem

�e ve�je, hladnej�e,

da bodo lahko postale led,

da bodo zakrile

kot kristalne solze

v zmrzla tla

�e zadnji cvet.

 

 

SPOKOJNOST

 

 

�rne jel�e,

zavite v ivje.

Mehke, �rne dlani

nizko se sklanjajo.

Pod ledom

curki srebrni pozvanjajo.

Potok ugreznjen

skoraj spi,

pokrite stopinje sanjajo.

Sanjajo bele poti...

Mehka srebrnina

nesli�no pada, pada.

Zlate niti predejo

kristalno paj�evino.

V ti�ino drobnih pen

curlja in polzi potok leden.

Sam sem ob njem.

Spokojnost.

Zapiram se v njen objem.

 

DROBNA PESEM

 

 

List papirja sem,

ki veter ga nemirni dvigne.

Zdaj poln sem besed

a v�asih prazen

kot tavajo� korak,

dokler v megleno no�

ne utihne.

List papirja sem.

Na njem je �as zbledel vrstice,

da bo zazibal jih v mrtvi sen,

iz njih pa zvabil

le za grob cvetlice.

 

 

I S K A N J E

 

 

Je �as,

ko bi le sebi rad lagal

a tebi bi dejal,

da i��em neko drugo pot,

druga�no, spremenjeno.

Na teh poteh,

kjer je vse polno zmot,

v�asih tudi zamegljeno

in kamnov

v mozaiku neresnic,

ve� nimam kaj iskati,

ve� nimam ti ni�esar dati,

ker vse je zapra�eno,

brez podnapisov �shranjeno�,

morda za vedno izgubljeno.

 

 

II.

Rad bi obrnil novo stran

a kaj, ko nimam kam,

kar mi je �e ostalo,

da skril bi kakor pes

na pol ob�rto kost.

I��em tam,

kjer je prostost

zakrita pod umazan prt.

Zdaj, ko ni ostalo ve� besed,

le nekaj vejic in vpra�ajev

in nekaj pomi�ljajev,

pomirjen sem

in ve� z nobenim nisem sprt.

 

 

III.

Je �as,

ko bi ti rad dejal,

da vse, kar sem ti dal

v vseh teh besedah,

bilo je iz srca.

Po�teno se mi zdi

in tudi najbolj prav.

Zdaj ti odlo�a�,

kot �eli�.

Le to te prosim, da mi dovoli�,

da grem naprej.

Saj ve�, da bi iskal

�e vedno rad

nekje in dale� stran

in izkopal, kar sem nekje

�e zdavnaj zakopal.

A v sebi �e imam

in ti povedati �elim,

da vse bo �e lepo

in vse �e prav

na tisti poti.

Seveda, �e bom ostal

(upam, da te to ne moti)

le sam, kot bil sem do sedaj.

 

IV.

Pa vendar. Gre� z menoj?

Povabim te, da bi iskala

morda nocoj

privid vseh skritih �e besed.

Premi�lja�? Se obotavlja�?

No, prav, vseeno hvala,

da si prisluhnil mi,

�eprav morda za kratek hip.

Hvala ti za tvoj pogled

na te vrstice.

Od�el bom dalje.

Saj nisem kip, da bi obstal

zalit v bron za dolgo, dolgo let.

Naj i��em �e poti resnice,

nasmeh, morda �e kak�en greh,

saj �lovek sem

in prosim, oprostite, malce �e poet.

 

 

N A S M E H

 

 

 

Danes

se mi nasmehnil je ve�er,

ko prve sence je lunin srp

poslal z neba.

Ne�utno,

komaj be�no se zadnji

�arek dotaknil je srca.

 

V ti�ino

nad obzorjem cest letijo

zapoznele ptice in zadnje

klice veter

je ujel ve�erni, ki iz dlani

razsipa bled in hladen sij

 

prvih zvezd.

Nasmeh v trenutkih zadnjih

tega dne. Pozdrav. Preprost,

v svetlobi

bli�ajo�ih sanj nesli�no vstopa,

pada kakor slap srebrn v srce.

 

N a s v i d e n j e.

 

R A Z P O T J E

 

 

Obstal sem.

�tiri ceste.

Vsaka vodi v dalj.

Na levo?

Ta bo najbr� prava.

Ravna je in gladka, po sredi bela �rta,

ob njej zelena, poko�ena trava.

A tam naprej?

Korak obstane. Brez osebne sem,

passporta, noben izkaz, da sem res jaz.

Sram me bodi! Povr�nost,

skratka neurejeno!

Tam spredaj pa napis:

POZOR ! DR�AVNA MEJA

- GIBANJE OMEJENO !

Obstal sem.

�e tri ceste.

Vsaka vodi v dalj.

Na desno?

Ta bo najbr� prava.

�iroka je, s topoli obdana,

naprej pa barje, �a�i in mo�virna krama.

Ne morem. Danes ne.

Morda kdaj drugi�, �eprav ni ni� narobe,

le �tajerc sem,

a ka�ipot mi v desno ka�e smer :

LJUBLJANA.

 

Obstal sem.

�e dve cesti.

Vsaka vodi v dalj.

Naprej?

Ta bo najbr� prava.

Lepa je in ravna kot na violini struna,

po njej pa vsakih pet minut (naj se ve)

vidim le izpuhe: Renault Laguna,

Mercedes, Volvo in BMW.

No, saj nekateri so bogati,

to la� ni, je resnica,

le jaz ne morem po tej cesti.

Spet ka�ipot : HIT � GORICA.

Obstal sem.

Le �e ena cesta.

Tudi ta verjetno vodi v dalj.

Nazaj?

Ta bo najbr� prava,

saj po njej pri�el sem,

hodil, da nazadnje sem obstal.

Vse je �udno. Ali pa tudi ne,

morda se mi tako le zdi.

Stojim kot ponavadi,

saj sem navajen dati prednost

vsakomur, da me prehiti.

 

 

BILO JE

 

 

Med njimi sem.

Med gabri, hrasti

stoletnih host.

Tu ni ve� misli,

tu le ti�ina spi,

tu je le gozd

v globa�ah brez�asnih,

skritih pred ljudmi.

Drevo je padlo.

Hre��e se lomila je skorja,

kro�nja brez listov in dlani.

Z njim je padlo gnezdo ptic.

Drevo je padlo,

po�eto od nevidnih srpov.

Nato ti�ina, ki odmeva

kot oddaljen klic.

 

Drevo je padlo.

Brez slovesa. Kot p�eni�ni klas.

Bilo je iz druga�nih �asov.

Ni moglo ve� sprejeti

vase novi �as.

 

Ko bi mu le mogel dati

vsaj �e en pogled!

Sram me je.
Kakor da sem kriv njegove smrti.

Stojim ob njem in �akam no�,

da bo prekrila

s temnimi ga prti...

 

 

SPET SEM TU

 

 

Spet sem tu.
Pod obokom kristalnih oblakov

in z odsevom son�nih vrat.

Sem hodim iskat

v zgodnjem jutru

�iste misli,

�e skrite v rosi spe�ih trat.

Tih in �e vedno dober

jih trgam.

Sam, s prvim svitom,

le zase.

Ne, nisem tat.

 

 

NEDOKON�ANA MISEL

 

 

Privid v pri�akovanju

svetle du�e.

Misli so znova tu.

Plapolajo kot iskre

drobnega plamena.

Besede, ki jih srce zajema,

skicira pred oko,

�akajo predolgo.

Tonejo v pozabo.

Vse je od�lo.

Skrilo se je v globino

do jutri ( �e bo )

�e zrelo in dovolj.

Tako je v�asih.

Kot zlomljen svin�nik

in tabla brez krede.

Ko potihnejo besede...

 

P A R T I Z A N A

 

 

Jekleni zven

udarja z ostjo naravnost v srce.

Topot korakov

skozi muzej v srednji vek.

Helebarda, sulica in partizana

ka�ejo sledove starih senc,

zakritih, mra�nih peg.

Mimo je njih �as,

le partizana kdaj z ostjo

zadene �e v srce.

Rezilo je �e ostro,

svetlo, gladko in brez prask.

�e �aka, pripravljena za nas.

 

 

DO MENE

 

 

je lahko priti.

Nisem dale�,

morda le v�asih nedosegljiv.

Ni ti potrebno zvoniti,

prej pisati, da pride�.

Morda v�asih, ko bi rad se skril.

Do mene

je lahko priti.

Prijazen sem,

le v�asih sem morda vzkipljiv.

Vrlina:

redoljuben sem in brez zamud.

Kot ura na zvoniku.

Pokli�i me,

saj najde� me v imeniku.

 

 

S A N J E

 

 

Zakaj v�asih ne pridejo sanje?

Pa �eprav majhne, drobne

in kratke kakor vzdih.

�e bi vedel zanje,

bi znal jih poiskati.

Nekje so skrite.

Globoko v meni,

lepe, svetle in mirne.

Skrite v majhen kvadrat.

Tiste, brez temnih senc,

brez temnih sonc

in jih ne stra�i �rni �krat.

Neko�, ko bo no� brez zvezd,

bodo pri�le, ko �as bo za iskanje.

Kot droban metulj

in le zame.

Svetle in mirne

kot kamni sredi belih cest.

Skrite, dobre sanje...

 

 

 

B I S A G A R

 

 

Oguljen pla��,

rokav, ovratnik razcefran.

�ez desno ramo

mu visi bisaga.

Opleta prazna, z njim

po cesti izginja v tema�en dan.

Le v�asih se zazre v nebo

in s prsti gre po�asi

�ez obraz.

Kot bi �elel

otreti kletev brez misli

na vsiljivi de�

in kar bo pa� pri�lo.

Le s tremi prsti �ez obraz.

Stojim in zrem za njim,

kako odna�a ga

v neki izgubljeni �as...

 

B E � N O S T

 

 

Sij draguljev je potemnel.

Sonce, ki je plamtelo

le �e hip,

skoraj bo za�lo.

Ni� ve� ne bo.

Le �e utrip srca

in tiha bol za svetlim dnem.

V objem no�i

�e lega prvi mrak.

Potem le �e korak

dveh in kratek �e duet.

Na hitro, be�no, brez besed.

 

 

TU IN TAM

 

Tu je tiho in vse prazno.

De�, ki sili izpod preperelih vrat.

Jesen, megla, obrane brajde.

Med njimi veter in z njim hlad.

Tam nekje pa je �e vedno polje ajde,

cvetovi beli, rde�i...

Tam �e di�i, medi, zori

v jeseni topli in zore�i.

Tu sem in bom ostal.

Nekaj jo�e v meni.

Ne morem ali ne smem

oditi tja.

Tam je vse preprosto,

ni�esar ve�, kar bi �e iskal.

Tu in tam.

Blizu, brez daljav.

A vendar dale�.

� A L .

 

 

TAKO BLIZU

 

je danes zenit.

Modro oko v kvadratu sinjine.

Okna ble��ijo.

Sonce, oblaki in nekaj modrine.

Stopam v opoldan.

Prah se za menoj polega,

po�asi, kot da �aka veter.

De� bo. Jutri.

Na jablani se ogla�a rega.

Tako blizu

so visoke trave.

K topolom �elijo,

k modrini neba,

kamor veter hodi

�esat oblake.

Tako blizu so

visoke trave

in �utijo z bole�ino

moje korake...

 

 

POVEJTE JIM

 

Povejte jim, prijateljem,

da bom od�el,

ko bo ve�erni de�

�kropil stare vrbe.

V njem umil bom svoj obraz.

Povejte jim, prijateljem,

da bom zakril

v spomine �as

globoko v neki drugi svet.

V njem iskal bom svoj zaliv.

Povejte jim, prijateljem,

da bom od�el

�e vedno dober,

tih kot romar v sveti kraj.

Ko de� ve�erni bo za�umel...

 

 

V PRI�AKOVANJU

 

Vilja.

Ve�er pred praznikom

iskanja v lepem

in izobilju

dobrih misli.

�as razglednic

in �estitk.

Od tu in tam pozdravi,

�elje, rok toplih stisk.

Bo�i�na vilja

v soju trepetajo�ih sve�.

Toplina znotraj

a zunaj polna ivja.

�asih tihih, drobnih sre�...

 

 

A K V A R E L

 

Nebo je znova umito.

Na jug je veter

risal zadnje temne barve.

Zadnje kaplje

padajo v korito.

Svetloba mehko pada, pada...

Z nevidnim �opi�em

se �iri krog modrine,

srebrne, zlate niti

prepredajo prihajajo� ve�er.

Konec dneva bo od�el v mrak

in no�, polno mese�ine.

Vonj narcis,

v daljavi zadnji grom

in vedno ve� ti�ine...

 

 

IMPRESIJA

 

 

Krajina.

Potok. K njemu sklanjajo

se votle vrbe.

Nebo prepredli

kosmi so sivine.

Le na vzhodu sije

�e za ozek trak modrine.

Pusta in od slane

je o�gana trava.

Pusta slika, ki me ve� ne gane.

Drevo brez listja

kot lesen in mrtev steber.

N O V E M B E R .

 

 

O Z A R E

 

Ozare.

Konec njive.

Plug obra�a trudna roka.

Putrih.

Vro�e �elo.

Hladna voda iz potoka.

Za pet brazd je �e ostalo

nezorane njive.

Ni ve� mo�i.

Obstal je sredi misli

in strmel v plug.

Pogled za�el

je truden med koprive.

Skoraj �as bo.

Skoraj tisti �as,

ko prijeti zanj bo moral

najstarej�i vnuk.


M E L O D I J E

S R C A

 

Melodija je kot gnezdo du�e,

ranjene od kamna neresnice;

le besede z mehkimi akordi

poletijo iz srca kot ptice.

 

 

SPOMIN NA LAJNARJA

 

Tam, kjer je razpotje va�kih cest

in kjer razmajan stari kri� stoji,

slonel ob njem je tiho pod ve�er,

oprt na palico do prvih zvezd.

Bila nedelja je, lep majski dan,

od dale� k �marnicam je �e zvonilo;

a on ob starem kri�u je ljudem

nastavljal za drobi� �iroko dlan.

Pa bilo nekdaj srce njegovo

je polno sre�e, bil je veseljak;

�eprav �ivljenje malo mu je dalo

in bil je z lajno vedno siromak.

Pa poznal nekdaj je pesem,

ki pod oknom jo je pel;

za drobi�, za kruh in liter vina,

lajno z desno roko je vrtel.

 

 

Bila nedelja je, lep majski dan.

Slonel na palico je sklju�en sam.

�Bog s tabo�, mi potiho je dejal,

ko sem drobi�a mu nasul v dlan.

Stal je ob kri�u, ni me spoznal,

da mi neko� pod oknom je igral

za pest drobi�a, ki v star klobuk

ga razmetanega je s tal pobral.

 

/Za ansambel Franca Veglja/

 

 

MAMINA RUTA

 

Tisto jesen, ko de� je z menoj

jokal vse dolge no�i,

so v sanje pozabe mirno zaspale

utrujene tvoje o�i.

V meni sameva vsak dan in no�,

v izbi ve� �as ne be�i;

v kotu na klinu pa kakor v dar

mamina ruta visi.

Vse bi �e dal za tisti dan,

ko z njo si pokrila lase

in mi z nasmehom tiho dejala,

da de� jih zmo�iti ne sme.

Vse bi �e dal za tisti ve�er,

ko z njo si zakrila obraz,

da pred menoj bi skrila solze,

ko Bog je pozabil na nas.

 

Mamina ruta zdaj v kotu visi,

vsa mehka kot topla dlan;

na �rtah zbledelih pa kakor prej

�e vedno rde� nagelj cveti.

Mamina ruta zdaj v kotu visi,

kot senca lo�uje njen �as;

�e �utim toploto sivih las,

ko dlan mi po njej kdaj drsi.

/ Za ansambel Braneta Klav�arja/

 

 

PESEM O DEDU JAKOBU

 

V izbi je stari ded Jakob �evljaril,

kneftro je �evelj trdno dr�al;

cveke lesene v podplate zabijal

in star klobuk si kdaj poravnal.

Stari trino�nik vmes je za�kripal,

kot da bi dedu rad kaj dejal;

z njim se je v levo, desno nagibal,

kakor je �evelj ded Jakob dr�al.

V �umnati stari so leta be�ala,

dolga kot dreta v jesen in pomlad;

brez ure na steni minute udarjal

s kladivom je Jakob na trdi podplat.

V �umnati stari dedov klobuk

na �eblju kovanem pra�en visi;

trino�nik spo�it v kotu sameva,

ded Jakob pa dolgo v samoti �e spi.

 

V izbi je stari ded Jakob �evljaril,

s kneftro je �evelj trdno dr�al;

cveke lesene v podplate zabijal

in star klobuk si kdaj poravnal.

�el bom in snel z �eblja klobuk,

ko z dedom v mislih bom govoril;

tam, kjer po�iva in dolgo �e spi,

klobuk bom njegov za vedno pustil.

/ Za ansambel Braneta Klav�arja/

 

ZA �E�NJEVO MIZO

 

Ogreta zemlja spet je zadi�ala,

pod brajdo v�asih bom postal;

�e vedno tam je miza stara,

kjer sem z o�etom rad kramljal.

�e vidim ga, ko je zve�er utrujen

sedel in brajdovca nalil

in gledal v dalj �ez liste trte,

mol�e kozarec ali dva izpil.

Zdaj sam za mizo �e�njevo si bom nalil,

pod brajdo �akal spet ve�er

in kot da sli�im od nekod o�etov glas,

�e zanj kozarec poln bom izpil.

Zdaj sam za mizo �e�njevo si bom nalil,

naj kane nanjo brajde sok;

ne bom je brisal, v srcu je �e vedno jok,

kozarec prazen bom le pustil.

 

Ogreta zemlja spet je zadi�ala,

pomlad je, sonce in nov dan;

le za o�etom miza stara,

�akala bo zaman njegovo dlan.

�e vidim ga, kako se je nasmihal,

in �Gor �ez Izaro� si pel,

ko je sedel za mizo truden

in brez besed v brajdo le strmel.

 

/ Za ansambel Vagabundi/

 

 

ZUNAJ PADAL JE MRAK

 

Zunaj padal je mrak, prve sence

lunin srp mi poslal je z neba;

v moje srcu pa skrita ljubezen

kot pomladni spet kres plapola.

Zunaj padal je mrak, prve kaplje,

glas zvonov v �um de�ja je ujet;

v mojem srcu pa je vsa ljubezen,

da imam jo dovolj za ves svet.

Vse bi dal, kar imam in sem ljubil,

kar imel sem in vzel mi je �as;

v meni pa se smehlja vse od sre�e

pa �eprav zguban je �e obraz.

Vse bi dal, kar imam in sem ljubil,

dal bi trudno �e moje srce;

da bi src dvoje v sebi imeli

vsi brez sre�e, ljubezni ljudje.

 

Svet je lep, kjer ljudje radi se�ejo v dlan,

tam so ceste, tam je veter, tam je mir;

svet je lep, kjer ljudje vo��ijo dober dan,

tam je sonce, ki zahaja v mlad ve�er.

Svet je lep, kjer ljudje radi se�ejo v dlan,

kjer z nasmehom ti �elijo dober dan.

/ Za ansambel Celjski instrumentalni kvintet /

 

ZDAJ VEM

 

Zdaj vem, da ni bila pomlad

za naju dva na najinih poteh;

le tih �epet ostal je v vetru skrit,

dve solzi le blesteli sta v o�eh.

Saj bo pre�lo, le tiha, drobna bol

ostala bo morda na dnu srca;

da bo neko�, ko bo zbledela no�,

med spe�e zvezde kot spomin od�la.

Zdaj vem, da kmalu bo jesen,

�e veter z juga nosi de� meglen

in ti, kot jata zapoznelih ptic

presli�ala si vzdih in zadnji klic.

Zdaj vem, da kmalu bo jesen,

sameval bo z menoj ujet metulj

in droben, suh �e od pomladi cvet

iskal bo �arek skozi dih leden.

 

�e �akam te, a vem, da le zaman.

Nekje �e komaj drobna iskra tli.

Ne morem ve�, saj ni ve� sanj,

da bi srce mi dalo �e mo�i.

Le kaj bi ti v slovo lahko dejal,

da sonce skril je �e oblak teman

in le kot drobna, drobna sled

ostal bo �arek le za majhno dlan.

 

/ Za ansambel �tajerskih 7 /

 

 

PET NAS JE BILO

 

�el je �as potiho mimo nas,

tam nekje pod rudnikom obstal;

v �rne roke v �rni je temi

krampe te�ke nam vsak dan le dal.

Skupaj smo na �iht vsak dan od�li,

v rovih z nami bil je �rni �krat;

tam, kjer �lo je le globoko in navzdol,

z nami bil je �rni brat.

Pet nas je bilo.

Pet nas je vsak dan od�lo navzdol

v �aht na �iht vsak dan,

kjer je no� brez zvezd globoko pod zemljo.

Pet nas je bilo.

Zdaj sem sam pod te�o mnogih let.

Trije so od�li,

�tefan spi globoko pod zemljo.

 

Vem, da vrag mi ka�e zadnjo pot

zdaj, ko sem �e skoraj sebi odve�;

le spomini, ki ostali so na �aht,

dajo lepih dni mi �e najve�.

Tam, kjer bil je z nami �rni �krat,

tam, kjer je �e stari, �rni rov,

rad bi segel zadnjikrat vam v slovo

in umazan kot neko� �el spet domov.

 

/ Za Rudarski oktet Premogovnika Velenje/

 

 

MOJE SRCE HREPENI

 

Drobne stopinje pokriva bel sneg,

tiha je no� nocoj;

sanjajo lipe ob belih poteh,

sanjajo vso no� z menoj.

Bele in mehke so vse poti,

pada in pada bel sneg;

od dale� nekje �ez pusti breg

tiho polno� zvoni.

Moje srce pa hrepeni,

v sebi �e nosi pomlad;

pesem toplih majskih vetrov

pre�ene naj zimski hlad.

Moje srce pa hrepeni,

sonce je v njem vsako no�;

�aka pomlad kot belj metulj,

lastovka v njem �e gnezdi.

 

Tam zunaj sneg tiho pada,

veter sne�inke igrive lovi;

da jih nekje v temnih vi�avah

zajema v hladne dlani.

Bela in tiha je no� nocoj,

bele in tihe so vse poti;

sanjajo trudne z menoj vso no�

o cvetu, ki v zemlji �e spi.

 

/ Za ansambel Mira Klinca /

 

V MENI PUSTITE VSE SANJE

 

Tiho, po�asi prihaja ve�er,

trudne so stare poti;

padajo zvezde v srebrn tolmun,

veter v oblakih �e spi.

Utihnila pesem nemirnih je ptic,

tiho je, tiho povsod;

 

v soju ve�ernih jezerskih meglic

sanje od�le so na pot.

V meni pustite vse tiste sanje

prvih pomladnih narcis;

pesem sanjavih brez v samoti,

vonj zadnjih sne�nih �e lis.

V meni pustite vse tiste sanje

zadnjih poletnih cvetov;

pesem de�ja, ki v no� jo odna�a

veter jesenskih gozdov.

 

Tiho razpreda se v �amet ve�er,

�as skoraj ve� ne be�i;

zadnje �e ptice je mrak mi zakril

v svoje dremave dlani.

Spe �e stopinje na pra�nih poteh,

tiho je, tiho povsod;

�ez trave pomladne v spe�ih bregeh

sanje od�le so na pot.

 

/ Za ansambel Celjski instrumentalni kvintet /

 

 

USPAVANKA ZA MOJE SRCE

 

Nocoj, ko bo uspavanko mi veter pel,

bi rada spala, sanjala te kot neko�;

le plamen sve�e risal bo odsev

na stene sence dolgo �e v polno�.

Nocoj, ki mi le veter bo�al bo obraz,

verjela rada bi v srcu zadnjikrat;

�e rada sli�ala bi v njem tvoj glas,

ko prvi� �la sva sre�o dveh iskat.

Iskala bom �e vedno tvoj nasmeh,

�e vdeno sanjala z njim vse no�i;

v pomlad, v jesen, na vseh poteh,

morda tam dale�, kjer bele so gazi.

Iskala bom trenutke sanj obeh,

iskala v njih �e vedno tvoj obraz;

ne skrivaj se, �e kli�e te srce,

ko solzi dve blestita se v o�eh.

 

Nocoj, ko bo uspavanko mi veter pel,

bo droben plamen sve�e trepetal;

le tihi �um polno�nega de�ja,

mi v sanjah bo oto�no �epetal.

Nocoj, ko mi le veter bo�al bo obraz

in zunaj se zapiral zadnji cvet,

bo z njim zaspalo pozabljeno srce,

ki ve� ne bo prebudil ga pomladi �as...

 / Za ansambel Nagelj /

 

JESEN IHTI

 

Jesen ihti in de� vso no� turobno pada.

Odpadle liste veter pred seboj podi.

Jesen ihti. Kot solze so de�evne kaplje.

Nikogar ve� ne bo, mi veter �epeta v temi.

Odprla vrata bom de�ju,

naj pada hladen name,

naj kapljice vso no� pr�e

in hlad polzi naj vame.

Odprla vrata bom de�ju,

naj on z rokami me objame,

srce naj ve� ne jo�e,

ker si pozabil name.

Jesen ihti in de� vso no� turobno pada.

Odpadle liste veter pred seboj podi.

Jesen ihti in de� z njo kli�e slutnjo vame,

ti si od�el, utonila senca tvoja je v megli...

 

/ Za ansambel Braneta Klav�arja /

 

SKRILA BI TE NA DNU SRCA

 

Nekje, kjer veter z juga bo �umel,

ostal bo skrit v o�eh nemir;

kot sled vseh izgubljenih sanj,

bo v meni spet prebujal se ve�er.

Nekje, kjer zadnji si pustil �epet,

te slutim kakor list jesen,

ki trepeta, da ga v megleno no�

odnesel veter bo v dih leden.

Rada bi skrila te na dnu srca,

v prgi��e zadnjih izgubljenih sanj;

saj v meni �arek sonca je ostal

kot drobna iskra zakopan.

Rada bi skrila te na dnu srca,

ko znova bo ve�er mehak in tih;

saj v meni jo�e ptica strtih kril

boje�e, ne�no kot je le vzdih.

 

 

 

Nekje, kjer z  juga veter bo �umel,

 

je strte du�e zato�i��e.

Molk, ti�ina, �as nesli�nih ur.

Sneg. Belina. Le po mehki poti

z lutnjo gre polno�ni trubadur...

 

 

 

Brezov list sem.

Vanj pomlad v aprilu

je dahnila.

Kakor kaplja hladne rose

misel vame je razlila

slutnjo lepih, �ametnih besed.

Pa ne bo jih.

Vsaka bo le v koreninanh tlela,

v liste bo jesen spolzela,

le veter sli�al bo njih vzdih.

 

 

VE�ERNI MONOLOG

 

Vse bolj razpreda se ve�er.

Na krhko vazo iz porcelana

pada meseca svetloba,

na preprogo lije slap

srebrnih lis.

Iz knjige kot meglen obris

vame zre podoba.

Rad bi zakril v ta ve�er

preprost, na�et �e mozaik

�ivljenja strtega okvir

pre�udnih, vegastih oblik.

V prgi��e izsanjanih spoznav

drsim kot mavrica z neba,

nekje iz slutenih daljav

poti moj duh ve� ne pozna.

Korake slutim zunaj.

Korake tistih, ki v ve�er

drsijo zadnjikrat v neznano.

Korake tistih, ki ni jim dano

ve� hoditi v pravo smer.

Za njih je zadnji ta ve�er.

 

Nekdo me vabi.

Sli�im ga in slutim ga.

�iroka senca raste v mese�ini

in �epeta: �Pozabi! Pozabi!�

Ne morem.

Saj so ostali �e spomini

in ti so �e edini,

ki jih �elim le sebi dati.

V sebi sem sam

in iz sebe ne dam

ve� moje pomladi.

 

 

MELANHOLIJA

 

Tihi, polno�ni �as.

Z mesecem, ki ujet v oblak

sluti, kakor slutim jaz.

�e dolgo bova zrla v mrak.

Polzim. Kot kaplja vina

�ez raztrgan prt.

Kar naprej, da bo praznina

tkala pesem praznih �rt.

Padam v svoj vodnjak,

mesec mu dno razliva,

da razgali se blodnjak

misli, ki jih �as zakriva,

da bi le navidezno pozabil

in vse bo dobro in vse bo prav,

ko ve� nih�e ne bo me ranil,

ne v pra�nem kotu me iskal.

 

V iskre �udnega �ivljenja

tkem zadnje zrnate sledi;

a misel svetlega hotenja

bledi, vse bolj bledi.

Tihi, polno�ni �as.

V njem plahuta nevidna senca.

Paj�evinast kot sem jaz

niha medeninast krog lestenca

�kripajo�e sem in tja.

Tiho maje razcefrano vrv,

leno se z �ivljenjem igra,

preperelem kot je stara brv.

 

OB REKI

 

Nad reko lebdi njen nemir.

�um kodrov pljuskajo�ih

pozvanja ob breg.

�ez slap zelenih vek

polzi zgodnji ve�er.

Med listi spe�ih vrb

svetla ve�ernica utripa,

lunin srp

�anje �ez re�na nasipa

kosme meglenih krp.

Hlad veje iz njenih globin.

Brze�i valovi �umijo

�ez ujeti kamen.

�e dolgo pod njimi osamljen

�di kot ujetnik

v je�i brez lin.

Nad njim pa kapljice

v no� pr�ijo,

nad njim listi lapuha dehtijo,

vrbe svobodne spe.

In niti ne slutijo,

da iz re�nih globin

si �eli kamnito srce.

 

V JESEN

 

Vse be�i...

Veter pa v sunkih se smeje

�ez �irno zahodno stran.

V senci samotne aleje

rojeva v megli se jesenski dan.

Veter hladno se smeje.

Pred sabo �ez gole hribe

podi trudne, svin�ene galeje.

Pod njimi �opaste pribe

lovijo ju�no smer.

Dale� je �e ve�er.

Skozi ozke in redke re�e

zasije svetloba sinja,

ni� ve� pa ne dose�e

spe�ih, samotnih obal.

Tam zdaj �umi v slovo.

Samotna, kra�ka pinija

�e ve, �e sluti jo,

jesen, bledih in pustih osam.

Iz kipe�ih in �ume�ih ran

pojejo oto�ni vzdihi.

Zdaj si tam,

kjer pada nate �as

kot sneg v vrta�i tihi....

 

 

KAR TAKO

 

Rad imam stopinje

bosih nog v rosni travi.

Skozi �amet zelenih preprog

se drami toplota mehkih tal.

Kipe�e nebo bledi

v ve�erni osami,

barve so temno sinje.

Sij prvih zvezd

bo zakril zadnje stopinje

s pra�nih cest.

Tihi so bregovi

v ve�ernem soncu,

ko lije svetlobe zadnje slap.

Brne�e, zadnjikrat

samoten zvonik drhti

v kamniti prag.

Na cesto polega zadnji prah.

 

Senca samotne breze

be�i na zahod,

no� jesenska veze

nad njo megleni svod,

brle�e svetilka uga�a

in v kr�ih se znova pri�iga.

Od dale� skovir se ogla�a

oto�no, sanjavo, boje�e...

Jesenski prsti �are�e

prekrivajo obraz.

Ostajajo lise peko�e,

ki jih morda bo izbrisal �as.

Vse je znova:

jutro, pomlad, p�eni�ni klas.

Le jaz nisem ve� jaz.

 

 

VSE BI DAL

 

Vse bi dal, kar pa� imam

vsem tistim, ki so radi z mano.

Vsem, ki z mano �utijo

gozdov in �it omamo

in dih pomadi slutijo

�e v sne�enem marcu.

Na cesti ope�anemu starcu

bi stisnil dlan v oporo

in gre�niku, ki mora delati pokoro

za storjeni greh.

Obupancu bi dal svoj smeh,

da znova bi sijalo mu v o�eh.

Le zase nekaj bi pustil.

Srce, ki vse preve� hiti

in se bojim, da �as bo moj minil

prehitro, �e sredi lepih dni.

 

 

To slutnja mi pove

�e skoraj vsak ve�er,

da kmalu spal bom tam,

kjer je le blagi mir.

Tam ni ni�esar ve�,

morda je le �e jok.

Naj bo. Je pa� tako.

Saj nisem Bog.

 

 

S L U T N J A

TI SI UTRINEK

 

Moram.

Rad bi ti

povedal, da �e zvenijo

lire zlate. Potiho, ne da bi

se jih zavedal, zvenijo tudi zate.

A ti, zapreden v paj�evinasti obro�,

ne sluti� jih, ne ve� �e zanje.

Kot ube�nik, ki ga skriva

no�, be�i� v zapletene

sanje samotno

sam.

 

 

Zlate

lire zvenijo

tudi zate. Mavrice

sinje se ble��ijo vate,

misli svetlobnih utrinkov

padajo na �iroka, mastna polja,

ki �akajo, da jih bo� zasejal

s svojim gasne�im napevom.

A sluti�, da v morja

tone� z odmevom

stopljenih

sanj.

 

 

TI IN JAZ

 

Tu bom ostal.

Meni je vseeno.

Tistega,

kar je pa� izgubljeno,

ne bom ve� iskal.

Ti pa bo� jutri �e dale�

pred mano za svetlimi vrati.

Le jaz bom ostal.

Kot dolgouhec, zaprt v ogradi.

 

 

 

P O Z D R A V

 

Zunaj de� mrmra.

Veter ga v sunkih zana�a

v ju�no stran.

Jeklena �ica zveni,

je�i, nihajo�e igra.

Tam zunaj je mrtev dan,

tam zunaj prina�a

jesen svoj pozdrav.

Tam zunaj ne bom

ve� ni�esar iskal.

 


OCENA IZBRANIH PESMI BRANKA ZUPANCA

 

Pri�ujo�a zbirka je izbor najbolj�ih pesmi iz SIPINE �IVLJENJA, uglasbenih besedil in TI�INE SAMOTE.

Branko Zupanc je izjemno tenko�uten lirik, tematsko ume��en med �ivljenjem in onostranstvom. Ko razmi�lja o smrti, pi�e o �ivljenju! In obratno! Pisec je ve�ni popotnik, ki se le hipoma ustavlja na trdnej�ih bre�inah. Toliko, da zajame novega duha in nemudoma popotuje dalje.

Popotuje, vesla, krmari skozi ne�tete reke, brzice, ska�e �ez tolmune, i��e brvi in mostove, pluje po oceanih �ivljenja.

Pr

ed zidovi zastane in vrta skoznje, da pride do bistva smisla. V tem pre�udnem labirintu, ki se mu pravi �ivljenje, nam avtor podarja prelepe bisere slovenske poezije. Skozi duhovna in �ustvena stanja nam izri�e svoj svet, ki je so�asno tudi na�.

 

Najobse�nej�i cikel pesmi je posve�en naravi in njenim o�arljivostim. Avtorju izrazito le�ijo oto�ne, melanholi�ne in mimobe�ne jesenske slike. Ta del zbirke bo zagotovo na�el veliko hvale�nih bralcev.

Dol�nost slehernega napredno usmerjenega poeta je, da �lahtni in po�love�i svojo okolico. Da je preprosto svetilnik ljudomilosti! Tovrsten osebni pogled in odnos do soljudi nam Zupanc razkrije v pesmi VSE BI DAL. Ta pesem je �aromet avtorjeve topline.

 

Zbirka BRANKA ZUPANCA je kakovosten prispevek v zakladnico sodobne slovenske poezije in bo zanesljivo imela �irok krog bralcev.

 

Namesto sklepne misli naj za popotnico avtorju in zbirki poklonim stih:

 

 

Poet, kot ne�en cvet,

v duhu on brsti

in pi�e o �ivljenju

z a l j u d i !

 

Adolf Pu�nik

Z A H V A L A

 

Iskreno se zahvaljujem sponzorjem za finan�no podporo pri izdaji tretje zbirke pesmi SIPINE �IVLJENJA :

 

 

FOTOLIK,

d.o.o., Celje

ZAVAROVALNICA TRIGLAV,

d.d.

OBMO�NA ENOTA CELJE

 

IZLETNIK CELJE,

d.d.

 

CINKARNA CELJE,

d.d.

 

RTV TRGOVINA IN SERVIS

Bogdan Opre�nik, s.p.

T O � K A

MOBITEL GSM, DEBITEL

Miklo�i�eva 2, Celje

 

Zahvaljujem se tudi mojemu prijatelju, Borisu Ko�evarju, za pomo� pri ureditvi zbirke.

Branko Zupanc


KAZALO :

POPOTNICA TRETJI ZBIRKI

Polzenje

Agnoscija pred ve�erom

Sestop

 

 

 

 

 

Sestop IISestop IIINNSipine �ivljenjaNN II

 

V globine

Izgubljeno

Preludij

Pustim zate

II

Objektiv

Ti si

Duet

Ob sve�i

Pozabljanje

Kaplje

Spokojnost

Drobna pesem

Iskanje

Nasmeh

Razpotje

Bilo je

Spet sem tu

Nedokon�ana misel

Partizana

Do mene

Sanje

Bisagar

Be�nost

Tu in tam

Tako blizu

Povejte jim

V pri�akovanju

Akvarel

Impresija

Ozare

MELODIJE SRCA

Spomin na lajnarja

Mamina ruta

Pesem o dedu Jakobu

Za �e�njevo mizo

Zunaj padal je mrak

Zdaj vem

Pet nas je bilo

Moje srce hrepeni

V meni pustite vse sanje

Uspavanka za moje srce

Jesen ihti

Skrila bi te na dnu srca

 TI�INA SAMOTE

Slutnja

Ve�erni monolog

Melanholija

Ob reki

V jesen

Kar tako

Vse bi dal

Ti si utrinek

Ti in jaz

Pozdrav

OCENA IZBRANIH PESMI BRANKA ZUPANCA

ZAHVALA

KAZALO


�kr�at

SIPINE �IVLJENJA

 

Avtor:

Branko Zupanc

3000 Celje, Dobojska 46

 

Izdal in zalo�il:

Samozalo�ba

 

Naklada:

500 izvodov

 

Grafi�no oblikovanje:

Bo�tjan Breznikar

FOTOLIK,d.o.o., Celje

 

Tisk:

FOTOLIK, d.o.o., Celje

 

Ilustracije:

Monja Dernov�ek, Celje

 

 

CIP � Katalo�ni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knji�nica, Ljubljana

 

826 .163 .6- 1

 

ZUPANC, Branko

Sipine �ivljenja / Branko Zupanc . - Celje: Samozal., 2002

 

ISBN 961-236-189-4

 

114738432

 

Nazaj na Celjsko literarno dru�tvo?

Nazaj na "Avtorji"?

 

ostal mi bo le tvoj nasmeh;

�e sli�im ga, ko �akam te zaman

na tistih skritih najinih poteh.

Nekje be�i dan s soncem v ve�er

in no� bo kot nebo brez ptic;

ko de� droban po oknu le polzi,

�e slutim, �akam na tvoj klic...

 / Za ansambel Ekart /


 

 

 

Nazaj na "Avtorji"?

T I � I N A
S A M O T E

 

 


 

Zadnja sprememba: 2006-02-08
 



Datenschutzerklärung
Gratis Homepage von Beepworld
 
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!