Branko Zupanc
Nazaj na Celjsko literarno društvo?
S I P I N E ŽI V L J E N J A Droban pesek polzi, polzi... Sipine.Jutro.Dan.Večer. Kalup. V njem življenje vlito je v preperel okvir. Polzi. Peščena ura nemo bije. V njej si ti in tudi jaz. Da na koncu zadnje zrno ustavilo bo najin čas. BRANKO ZUPANC Danes je te�ko odmeriti pojavu katerekoli nove pesni�ke osebnosti to�ko, na kateri stoji v �asovni opredelitvi do razkri�ij na�ega �asa, saj si stojita v najostrej�em nasprotju dva videnja sveta: tistega, ki v brezobzirni dirki drvi v objem pogoltnega potro�ni�tva, kopi�enja materialnega bogatstva in priznava za dosego tega cilja vsa sredstva brutalnega odrivanja, ru�enja, karierizma, izdaje, potvorb, nas Na� svet je priklical konflikt do vreli��a. V prese�kih svoje zmogljivosti je posejal svoje nebo s kro�nicami dobronamernih vremenskih satelitov, s katerimi se prerivajo njihovi dvojniki, ki z vohunsko zlomiselnostjo ovohavajo iz neskon�nih prostorij najmanj�i premik �love�ke mravlje, ki si lahko medtem na svoji doma�i zemlji gospodovalno prila��a In v ta prostor vstopa po svojem prvencu �Modre sence� in drugi pesnitvi �Ti�ina samote� pesnik Branko Zupanc s svojo tretjo zbirko. Res bo Zup Samota postane njegovo zato�i��e. Polno je razpolo�enj, razmi�ljanj, �ustvovanj, krhkega, na trenutke skoraj chopinovskega lirizma. �e �tefan �vi�ej in Mateja Podjed, ki sta napisala popotnico prvima dvema zbirkama, lepo ozna�ujeta pesnika. Mateja Podjed pi�e: � De�evne kaplje, slutnja, slovo, �akanja in potovanja so besede, ki se kot rde�a nit vle�ejo skozi zbirko pesmi�. �tefan �vi�ej odkriva v pesniku prirojeni pesimizem, samoto, iskrenost izpovedi, beg v objem temnih senc in ga lepo predstavlja kot romarja razpolo�enj. Zupanc je blizu prirodi in �loveku, kadar pobegne iz svoje �ivo utripajo�e intime, ki jo je poselil v svoje samotno gnezdo, polno sozvo�ij ti�in, uti�anosti. Priroda mu ponuja zavetja razpolo�enj, s katerimi se ji pribli�uje. Posebno lep je v svojih soo�enjih z obre�nim svetom, ki ga izjemno tenko�utno izpri�uje. Izrazen je v opisih de�ja, gozdov, poti, ki vodijo v vsemu odmaknjen svet, na katerega robu v tren V njegovem �ivljenju je �e veliko preteklosti, opu��enih, odhojenih poti, poga�enih barv v potemnela sozvo�ja prezgodaj zrele jeseni. Njegova poezija je kot pozna trgatev, odmikanj, zaklju�evanj, potemnelih tonov, uti�anj, spravljivosti in dozorevanja. V razpolo�enjskih previsih do�ivlja svoje �ivljenje v trenutkih odmirajo�e, zapoznelo Ko Prav gotovo ne bo nikomur �al, �e bo kot bralec prehodil z Brankom Zupancem kos njegove poti, �eprav je vodila bolj skozi osen�ja in iskala v osamljenih ti�inah lepoto in vsebino �ivljenja, ki mu je polo�il vso iskrenost svoje izpovedi. Sa�a Miklavc P O L Z E N J E Bela svetloba pr�i z ohlapnih mostov. V �ume�e dno lebde�ih slapov neskon�nost pada. �as ve� ne be�i... Tu ni ve� misli. Ni� ve�. Le oran�no nebo �ez zahod se razliva. Krila vetrov nosijo kar srce skriva. �as tihih sre�... Zdaj, zdaj bodo za�arele prve zvezde in zabrneli ve�erni zvonovi in prah bo legel na trudne ceste. �as bo sanjal pod topoli... Trudna je pot. Hitela je do neskon�nosti pra�nih kri�i��. Do sidri�� zadnjih korakov in �ubore�ih vod. �as nezoranih strni��... AGNOSCIJA PRED VE�EROM Nesli�no mimo je utonila ptica. �rna senca v obrisu perutnic. V ti�ino je le klic njen trgal splet ve�ernega lestenca. Pozabljam �as in �akam nov dan, ko bom nekje neznansko dale� stran �e bolj verjel in si lagal. Kamnit vogal... Za njim pogled neznanca mrk me drami. Groba fizika razteza silnice mi �ez o�i, da �utim, kako me tesno ve�e a hkrati mi topi po�astno leno, temno kri. �rna senca v obrisu perutnic. Zdaj vem, da splet ve�ernega lestenca je kr�enje v meni spo�etih skoraj tiso�e resnic... S E S T O P Nazadnje je ostal le kamniti prag. Zlizan in razpokan. Vse drugo je prepredel br�ljan in slak. V prah se je �e zdavnaj sesul strop obokan. Zdaj bo� moral oditi. Kaj ne vidi�, kako prazen je obraz usahle struge, kako be�i senca umrlega sluge v prvi korak no�i... Tako �uden si. Prekrit s paj�evino mehkih senc se predaja� v globino do zadnjih zvezd. Zdaj bo� samo �e romar, oprt z malho kamnov sredi kamnitih cest... S E S T O P II Tam ni ve� vrat. Le �e kamenje in prah in bodljikav osat. In veter, ki pred ve�erom prihaja vasovat. Ure polzijo v omet sesutega stropa. Ure varljivega upa in brez besed. Le �e �epet listov dveh trepetlik. Tam ni ve� rok dotik, tam ni ve� tistih oblik tople doma�ije. Zdaj so tam le �e �udne sanje steklenih oblakov in sprhnelih tramov. Zdaj ve� ne morem domov... S E S T O P III Tam ni ve� mojih zvonov. A vendar me nekaj kli�e, da bi �el tja. Tja, kjer je bilo cvetov zibajo�ih do pozne jeseni, tja, kjer sem skozi okno v modri steni zrl v valove p�enice zlate in v jate zapoznelih ptic v �asu prve slane. Nekaj zre vame. �umi, poihteva v meni. Privid? Le zakaj? Tam je ostal le okru�en omet s sledovi saj in sprhnelih tramov. Zdaj ve� ne morem domov... NN Nekje zadaj si ostal in lezel kot pol� slinast po�asi. Zmrcvarjeno. Raztrgan kot �rke med Malimi oglasi. Ni� mi ni mar, �e si �tel zadnje stopinje. Kot �rne, zdrobljene podkve si utrujen peketal skozi ivje. Ne naprej, ne nazaj. �ezte je segal star klju�ar, �ezte je spajal pokajo� zvar. Ne, ti nisi ni� ve� vreden. Komaj nekaj starih preluknjanih 25 par. Nekje zadaj si ostal. Nizko zgrban�en v reki ljudi, love� bele kosme z neba v suhe in vro�e dlani. SIPINE �IVLJENJA I. Droban pesek polzi, polzi... Curek za curkom zapira razpoke in drobne sledi. Urin kazalec prepreda nit paj�evine. Ura sekundnih utrinkov in dolgih minut. Ura prvih hipov in ura sedmine. �akam. Kot gospodarja pes, zavle�en v kot teman. Od tod ne pride� ve� nikamor, mi zunaj vsiljivo mrmra de� droban. II. Pa bi �el. Nekam me vle�e korak. Kar tako. Naprej, naprej in ni vrag, da ne bi pre�el �e zadnjih spon in mej. Tistih svetlih sonc �e nisem objel. V dlani brez senc bom zajel zadnje prgi��e sanj, pomlad, de� , jesen in zmrznjen cvet v blato steptan. III. Potujem... Pod mano pesek droban polzi, polzi... Nekaj spremlja me. Nevsiljivo, mol�e, kot pokopali��ni zid ob poti, kot vegaste sence kri�ev v samoti. Tam �elje in misli nekdanjih spe, tam veter v ve�er tiho �umi: kako mine vse, odmre kot vrtnica, ko v megleno no� zaspi. IV. Tam zunaj bom razprl dlani. Tam zunaj jih bom razprl in znova zaprl v pest, te�ko kot skala granita. Nekje dale� zamolklo grmi. Nekje dale� v zavesi oblakov ihti. Nekje dale� se skozi megleno zaveso svita... NN II Ti si naslednji dan. Ti si JUTRI. Kot pajek iz skritih, temnih jam �aka� groze�e in prede� povsod zlove��e lepljive niti. Ne, tebi ne morem ve� skriti drobnih, le mojih sanj. Zakaj ti nisi DANES ali V�ERAJ? Tako bi nekaj mi pustil za JUTRI in jaz bi vedno znova za�ivel in ti bi kot moj odsev �e vedno trepetal. Neeee, ti si JUTRI. Ti me bo� le �e izdal. � K R � A T Ali sli�i�, kako poje �kr�at? V vrhu ciprese zlatih, son�nih vrat postrugava droban muzikant. Tam spodaj v dalj in �ir bren�ijo ostru�ki. Enoli�no polnijo ble��avi opoldan. �ez kro�nje nagnjenih pinij hre��i pesem. On je MOJ DAN. V G L O B I N E �el sem. �isto sam v lastno preteklost. Do prvih utripov �istih misli. Kot bi s pra�nih kipov odstranil paj�evino. In �ez podobo jasno sem zrl v lastno, �e prazno, brezmotno kotanjo. Od tam dalje se vidi prihodnost. Od tam proti vrhu nabira se in te dviguje. Od tam dalje te gloda in opazuje, kdaj bo� stopil na rob. Poln, pripravljen za grob. I Z G U B L J E N O Beli oblaki. Pod njimi v neskon�nost be�ijo v klinu zapoznele ptice. Iz vi�av zategle klice spremlja veter v hladno in svin�eno simfonijo. Dan dolgih senc razpel je trudna krila izgubljneih ptic. Le �uden in zategel klic je z njimi od�umel. Sanjam... Vse bolj bledo, razsanjano, boje�e. Le ptice �e vedo za pravo smer. Za drugo jim ni ve� mar. Skozi oblake blode�e jezdijo zvoki vetrovnih fanfar. P R E L U D I J Vso no� de�uje. Enakomerno, rahlo pada. V presledkih veter v sunkih trka, udarja v priprta vrata. Po�umeva. Mrmrajo�e poihteva. Z mokrih listov v no� zardeva srebrn de� prvih ur jeseni. Tiho �li bodo �ez me njeni dnevi. Tihi in megleni. Spolzke niti, listi ognjeni legli bodo v vodo. Sli�im vso jesen. �utim jo �e od pomladi. Z njo v mrak meglen vse globlji so prepadi... PUSTIM ZATE ti�ino jutra, ki skozi trave vstaja proti samotnemu macesnu, bole�ino temne agave, ujete v suho in kamnito prst. Sredi razritih vrst skorjastih skal �aka nate. Pustim zate skodran val, �ume� ob stenah strmih obal. �ez zenit te dale� v sonce vabi kormoran... PUSTIM ZATE II dih jesenskega ve�era, razpetega pod skodran, ro�nati oblak. Pustim zate zadnji korak �ez prvo dolgo senco. Pustim zate srebrno paj�evino prebujenih zvezd. Ti ve�, ti zna� jih �teti, ko brez besed strmi� �ez svetle jate v elizij bledih cest, globok in tih. Pustim zate prvi dih jesenskega ve�era. O B J E K T I V Jaz sem OKO. Skozenj gledam in pojem, kadar na �iroko razprt �utim svoje srce kot slavec, pojo� skozi mese�ev vrt. Jaz sem OKO. Skozenj zrem na del neke dolge poti, truden od vseh la�i kot romar, ki cula ga k tlom ti��i. Jaz sem OKO. Skozenj ogrinjam se v teman, raztrgan prt, kadar sem komaj za drobno re�o odprt. T I S I Tvoje sonce zahaja med rde�a polja. Na njih ostaja� vsak ve�er do prvih zvezd. Od pra�nih cest posut odhaja� z njimi v svitajo�o smer. Vsak ve�er prihaja� znova. Ti, ki izginja� skozi dolgo no�, ti, ki razliva� pljuskajo� semena drobna �ez okostenel obro�, si moja SLED. Drobna, komaj vidna, kot prezrta smet. D U E T Tam, kjer se obzorje kodra v meglen obris, tam, kjer veter bri�e ostalino son�nih lis, zrcali tvoj obraz. Slutim te ti sluti� me, v naju skupna senca zre, v nama isto koprnenje mre. Ti in jaz sva isti �as, ti in jaz sva en obraz, ti in jaz sva veter, ki nosi naju �ez osameli Kras. OB SVE�I Tistih prvih bledih narcis �e skoraj spe�e pomladi se rad spominjam. Od ju�nih vetrov stopljenih sne�nih lis slutim in razgrinjam prvi pomladni ve�er. V meni je �e nemir. Ob drobni, trepetajo�i sve�i, v tihi, neskon�ni minuti, edini ujeti sre�i, ki jo srce poeta �uti. Zlat se bo�i, �iri oltar skozi kopreno plavajo�ih sanj, beli nageljni padajo nanj. Srebrn �olnar nesli�no pljuskajo� i��e pot skozi modrikast ��ip. Tiha je pot v soju zvezd, hladen je njih utrip. Edina sredi neskon�nih cest du�a poeta: zdaj pesem srca, zdaj bolest... POZABLJANJE Iz oblakov pr�i, pr�i... Kaplje polzijo na drevored neke pozne jeseni. Pozabljen brezov list na samotni klopi trohni. Sam sem in list in drevesa ob poti, ki kot mrtvi galjoti proti meni raztezajo spolzke dlani. Zdrobljen sem. Kot skala, ki �as jo je razjedel v prah, kot od morja raztrgana obala. V srce se je to no� vtihotapil strah, ki grize, nemo �epeta, da je �e skoraj napo�il tisti �as. Saj grem. Njej, zemlji, podaril bom svoj obraz. K A P L J E V mrmrajo�o ti�ino padajo prve kaplje drobnega de�ja. Nesli�no nad �rnino od stopljenega snega razritih njiv letijo prve �aplje. Ti�ina... Le de� mrmra. Dim obla�nih zaves nalega ni�e in ni�e, do golih lobanj dreves. Iz drobnih kapelj polzi vanje pomlad. Njena slutnja hlapi skozi skorjo in �ope polizanih trat. Iz njih bo pri�lo. Novo, kipe�e, brste�e, da bo potem znova za�lo skozi jesensko praprot in odmrle liste �ume�e, da bodo potem �e ve�je, hladnej�e, da bodo lahko postale led, da bodo zakrile kot kristalne solze v zmrzla tla �e zadnji cvet. SPOKOJNOST �rne jel�e, zavite v ivje. Mehke, �rne dlani nizko se sklanjajo. Pod ledom curki srebrni pozvanjajo. Potok ugreznjen skoraj spi, pokrite stopinje sanjajo. Sanjajo bele poti... Mehka srebrnina nesli�no pada, pada. Zlate niti predejo kristalno paj�evino. V ti�ino drobnih pen curlja in polzi potok leden. Sam sem ob njem. Spokojnost. Zapiram se v njen objem. DROBNA PESEM List papirja sem, ki veter ga nemirni dvigne. Zdaj poln sem besed a v�asih prazen kot tavajo� korak, dokler v megleno no� ne utihne. List papirja sem. Na njem je �as zbledel vrstice, da bo zazibal jih v mrtvi sen, iz njih pa zvabil le za grob cvetlice. I S K A N J E Je �as, ko bi le sebi rad lagal a tebi bi dejal, da i��em neko drugo pot, druga�no, spremenjeno. Na teh poteh, kjer je vse polno zmot, v�asih tudi zamegljeno in kamnov v mozaiku neresnic, ve� nimam kaj iskati, ve� nimam ti ni�esar dati, ker vse je zapra�eno, brez podnapisov �shranjeno�, morda za vedno izgubljeno. II. Rad bi obrnil novo stran a kaj, ko nimam kam, kar mi je �e ostalo, da skril bi kakor pes na pol ob�rto kost. I��em tam, kjer je prostost zakrita pod umazan prt. Zdaj, ko ni ostalo ve� besed, le nekaj vejic in vpra�ajev in nekaj pomi�ljajev, pomirjen sem in ve� z nobenim nisem sprt. III. Je �as, ko bi ti rad dejal, da vse, kar sem ti dal v vseh teh besedah, bilo je iz srca. Po�teno se mi zdi in tudi najbolj prav. Zdaj ti odlo�a�, kot �eli�. Le to te prosim, da mi dovoli�, da grem naprej. Saj ve�, da bi iskal �e vedno rad nekje in dale� stran in izkopal, kar sem nekje �e zdavnaj zakopal. A v sebi �e imam in ti povedati �elim, da vse bo �e lepo in vse �e prav na tisti poti. Seveda, �e bom ostal (upam, da te to ne moti) le sam, kot bil sem do sedaj. IV. Pa vendar. Gre� z menoj? Povabim te, da bi iskala morda nocoj privid vseh skritih �e besed. Premi�lja�? Se obotavlja�? No, prav, vseeno hvala, da si prisluhnil mi, �eprav morda za kratek hip. Hvala ti za tvoj pogled na te vrstice. Od�el bom dalje. Saj nisem kip, da bi obstal zalit v bron za dolgo, dolgo let. Naj i��em �e poti resnice, nasmeh, morda �e kak�en greh, saj �lovek sem in prosim, oprostite, malce �e poet. N A S M E H Danes se mi nasmehnil je ve�er, ko prve sence je lunin srp poslal z neba. Ne�utno, komaj be�no se zadnji �arek dotaknil je srca. V ti�ino nad obzorjem cest letijo zapoznele ptice in zadnje klice veter je ujel ve�erni, ki iz dlani razsipa bled in hladen sij prvih zvezd. Nasmeh v trenutkih zadnjih tega dne. Pozdrav. Preprost, v svetlobi bli�ajo�ih sanj nesli�no vstopa, pada kakor slap srebrn v srce. N a s v i d e n j e. R A Z P O T J E Obstal sem. �tiri ceste. Vsaka vodi v dalj. Na levo? Ta bo najbr� prava. Ravna je in gladka, po sredi bela �rta, ob njej zelena, poko�ena trava. A tam naprej? Korak obstane. Brez osebne sem, passporta, noben izkaz, da sem res jaz. Sram me bodi! Povr�nost, skratka neurejeno! Tam spredaj pa napis: POZOR ! DR�AVNA MEJA - GIBANJE OMEJENO ! Obstal sem. �e tri ceste. Vsaka vodi v dalj. Na desno? Ta bo najbr� prava. �iroka je, s topoli obdana, naprej pa barje, �a�i in mo�virna krama. Ne morem. Danes ne. Morda kdaj drugi�, �eprav ni ni� narobe, le �tajerc sem, a ka�ipot mi v desno ka�e smer : LJUBLJANA. Obstal sem. �e dve cesti. Vsaka vodi v dalj. Naprej? Ta bo najbr� prava. Lepa je in ravna kot na violini struna, po njej pa vsakih pet minut (naj se ve) vidim le izpuhe: Renault Laguna, Mercedes, Volvo in BMW. No, saj nekateri so bogati, to la� ni, je resnica, le jaz ne morem po tej cesti. Spet ka�ipot : HIT � GORICA. Obstal sem. Le �e ena cesta. Tudi ta verjetno vodi v dalj. Nazaj? Ta bo najbr� prava, saj po njej pri�el sem, hodil, da nazadnje sem obstal. Vse je �udno. Ali pa tudi ne, morda se mi tako le zdi. Stojim kot ponavadi, saj sem navajen dati prednost vsakomur, da me prehiti. BILO JE Med njimi sem. Med gabri, hrasti stoletnih host. Tu ni ve� misli, tu le ti�ina spi, tu je le gozd v globa�ah brez�asnih, skritih pred ljudmi. Drevo je padlo. Hre��e se lomila je skorja, kro�nja brez listov in dlani. Z njim je padlo gnezdo ptic. Drevo je padlo, po�eto od nevidnih srpov. Nato ti�ina, ki odmeva kot oddaljen klic. Drevo je padlo. Brez slovesa. Kot p�eni�ni klas. Bilo je iz druga�nih �asov. Ni moglo ve� sprejeti vase novi �as. Ko bi mu le mogel dati vsaj �e en pogled! Sram me je. Stojim ob njem in �akam no�, da bo prekrila s temnimi ga prti... SPET SEM TU Spet sem tu. in z odsevom son�nih vrat. Sem hodim iskat v zgodnjem jutru �iste misli, �e skrite v rosi spe�ih trat. Tih in �e vedno dober jih trgam. Sam, s prvim svitom, le zase. Ne, nisem tat. NEDOKON�ANA MISEL Privid v pri�akovanju svetle du�e. Misli so znova tu. Plapolajo kot iskre drobnega plamena. Besede, ki jih srce zajema, skicira pred oko, �akajo predolgo. Tonejo v pozabo. Vse je od�lo. Skrilo se je v globino do jutri ( �e bo ) �e zrelo in dovolj. Tako je v�asih. Kot zlomljen svin�nik in tabla brez krede. Ko potihnejo besede... P A R T I Z A N A Jekleni zven udarja z ostjo naravnost v srce. Topot korakov skozi muzej v srednji vek. Helebarda, sulica in partizana ka�ejo sledove starih senc, zakritih, mra�nih peg. Mimo je njih �as, le partizana kdaj z ostjo zadene �e v srce. Rezilo je �e ostro, svetlo, gladko in brez prask. �e �aka, pripravljena za nas. DO MENE je lahko priti. Nisem dale�, morda le v�asih nedosegljiv. Ni ti potrebno zvoniti, prej pisati, da pride�. Morda v�asih, ko bi rad se skril. Do mene je lahko priti. Prijazen sem, le v�asih sem morda vzkipljiv. Vrlina: redoljuben sem in brez zamud. Kot ura na zvoniku. Pokli�i me, saj najde� me v imeniku. S A N J E Zakaj v�asih ne pridejo sanje? Pa �eprav majhne, drobne in kratke kakor vzdih. �e bi vedel zanje, bi znal jih poiskati. Nekje so skrite. Globoko v meni, lepe, svetle in mirne. Skrite v majhen kvadrat. Tiste, brez temnih senc, brez temnih sonc in jih ne stra�i �rni �krat. Neko�, ko bo no� brez zvezd, bodo pri�le, ko �as bo za iskanje. Kot droban metulj in le zame. Svetle in mirne kot kamni sredi belih cest. Skrite, dobre sanje... B I S A G A R Oguljen pla��, rokav, ovratnik razcefran. �ez desno ramo mu visi bisaga. Opleta prazna, z njim po cesti izginja v tema�en dan. Le v�asih se zazre v nebo in s prsti gre po�asi �ez obraz. Kot bi �elel otreti kletev brez misli na vsiljivi de� in kar bo pa� pri�lo. Le s tremi prsti �ez obraz. Stojim in zrem za njim, kako odna�a ga v neki izgubljeni �as... B E � N O S T Sij draguljev je potemnel. Sonce, ki je plamtelo le �e hip, skoraj bo za�lo. Ni� ve� ne bo. Le �e utrip srca in tiha bol za svetlim dnem. V objem no�i �e lega prvi mrak. Potem le �e korak dveh in kratek �e duet. Na hitro, be�no, brez besed. TU IN TAM Tu je tiho in vse prazno. De�, ki sili izpod preperelih vrat. Jesen, megla, obrane brajde. Med njimi veter in z njim hlad. Tam nekje pa je �e vedno polje ajde, cvetovi beli, rde�i... Tam �e di�i, medi, zori v jeseni topli in zore�i. Tu sem in bom ostal. Nekaj jo�e v meni. Ne morem ali ne smem oditi tja. Tam je vse preprosto, ni�esar ve�, kar bi �e iskal. Tu in tam. Blizu, brez daljav. A vendar dale�. � A L . TAKO BLIZU je danes zenit. Modro oko v kvadratu sinjine. Okna ble��ijo. Sonce, oblaki in nekaj modrine. Stopam v opoldan. Prah se za menoj polega, po�asi, kot da �aka veter. De� bo. Jutri. Na jablani se ogla�a rega. Tako blizu so visoke trave. K topolom �elijo, k modrini neba, kamor veter hodi �esat oblake. Tako blizu so visoke trave in �utijo z bole�ino moje korake... POVEJTE JIM Povejte jim, prijateljem, da bom od�el, ko bo ve�erni de� �kropil stare vrbe. V njem umil bom svoj obraz. Povejte jim, prijateljem, da bom zakril v spomine �as globoko v neki drugi svet. V njem iskal bom svoj zaliv. Povejte jim, prijateljem, da bom od�el �e vedno dober, tih kot romar v sveti kraj. Ko de� ve�erni bo za�umel... V PRI�AKOVANJU Vilja. Ve�er pred praznikom iskanja v lepem in izobilju dobrih misli. �as razglednic in �estitk. Od tu in tam pozdravi, �elje, rok toplih stisk. Bo�i�na vilja v soju trepetajo�ih sve�. Toplina znotraj a zunaj polna ivja. �asih tihih, drobnih sre�... A K V A R E L Nebo je znova umito. Na jug je veter risal zadnje temne barve. Zadnje kaplje padajo v korito. Svetloba mehko pada, pada... Z nevidnim �opi�em se �iri krog modrine, srebrne, zlate niti prepredajo prihajajo� ve�er. Konec dneva bo od�el v mrak in no�, polno mese�ine. Vonj narcis, v daljavi zadnji grom in vedno ve� ti�ine... IMPRESIJA Krajina. Potok. K njemu sklanjajo se votle vrbe. Nebo prepredli kosmi so sivine. Le na vzhodu sije �e za ozek trak modrine. Pusta in od slane je o�gana trava. Pusta slika, ki me ve� ne gane. Drevo brez listja kot lesen in mrtev steber. N O V E M B E R . O Z A R E Ozare. Konec njive. Plug obra�a trudna roka. Putrih. Vro�e �elo. Hladna voda iz potoka. Za pet brazd je �e ostalo nezorane njive. Ni ve� mo�i. Obstal je sredi misli in strmel v plug. Pogled za�el je truden med koprive. Skoraj �as bo. Skoraj tisti �as, ko prijeti zanj bo moral najstarej�i vnuk. M E L O D I J E S R C A Melodija je kot gnezdo du�e, ranjene od kamna neresnice; le besede z mehkimi akordi poletijo iz srca kot ptice. SPOMIN NA LAJNARJA Tam, kjer je razpotje va�kih cest in kjer razmajan stari kri� stoji, slonel ob njem je tiho pod ve�er, oprt na palico do prvih zvezd. Bila nedelja je, lep majski dan, od dale� k �marnicam je �e zvonilo; a on ob starem kri�u je ljudem nastavljal za drobi� �iroko dlan. Pa bilo nekdaj srce njegovo je polno sre�e, bil je veseljak; �eprav �ivljenje malo mu je dalo in bil je z lajno vedno siromak. Pa poznal nekdaj je pesem, ki pod oknom jo je pel; za drobi�, za kruh in liter vina, lajno z desno roko je vrtel. Bila nedelja je, lep majski dan. Slonel na palico je sklju�en sam. �Bog s tabo�, mi potiho je dejal, ko sem drobi�a mu nasul v dlan. Stal je ob kri�u, ni me spoznal, da mi neko� pod oknom je igral za pest drobi�a, ki v star klobuk ga razmetanega je s tal pobral. /Za ansambel Franca Veglja/ MAMINA RUTA Tisto jesen, ko de� je z menoj jokal vse dolge no�i, so v sanje pozabe mirno zaspale utrujene tvoje o�i. V meni sameva vsak dan in no�, v izbi ve� �as ne be�i; v kotu na klinu pa kakor v dar mamina ruta visi. Vse bi �e dal za tisti dan, ko z njo si pokrila lase in mi z nasmehom tiho dejala, da de� jih zmo�iti ne sme. Vse bi �e dal za tisti ve�er, ko z njo si zakrila obraz, da pred menoj bi skrila solze, ko Bog je pozabil na nas. Mamina ruta zdaj v kotu visi, vsa mehka kot topla dlan; na �rtah zbledelih pa kakor prej �e vedno rde� nagelj cveti. Mamina ruta zdaj v kotu visi, kot senca lo�uje njen �as; �e �utim toploto sivih las, ko dlan mi po njej kdaj drsi. / Za ansambel Braneta Klav�arja/ PESEM O DEDU JAKOBU V izbi je stari ded Jakob �evljaril, kneftro je �evelj trdno dr�al; cveke lesene v podplate zabijal in star klobuk si kdaj poravnal. Stari trino�nik vmes je za�kripal, kot da bi dedu rad kaj dejal; z njim se je v levo, desno nagibal, kakor je �evelj ded Jakob dr�al. V �umnati stari so leta be�ala, dolga kot dreta v jesen in pomlad; brez ure na steni minute udarjal s kladivom je Jakob na trdi podplat. V �umnati stari dedov klobuk na �eblju kovanem pra�en visi; trino�nik spo�it v kotu sameva, ded Jakob pa dolgo v samoti �e spi. V izbi je stari ded Jakob �evljaril, s kneftro je �evelj trdno dr�al; cveke lesene v podplate zabijal in star klobuk si kdaj poravnal. �el bom in snel z �eblja klobuk, ko z dedom v mislih bom govoril; tam, kjer po�iva in dolgo �e spi, klobuk bom njegov za vedno pustil. / Za ansambel Braneta Klav�arja/ ZA �E�NJEVO MIZO Ogreta zemlja spet je zadi�ala, pod brajdo v�asih bom postal; �e vedno tam je miza stara, kjer sem z o�etom rad kramljal. �e vidim ga, ko je zve�er utrujen sedel in brajdovca nalil in gledal v dalj �ez liste trte, mol�e kozarec ali dva izpil. Zdaj sam za mizo �e�njevo si bom nalil, pod brajdo �akal spet ve�er in kot da sli�im od nekod o�etov glas, �e zanj kozarec poln bom izpil. Zdaj sam za mizo �e�njevo si bom nalil, naj kane nanjo brajde sok; ne bom je brisal, v srcu je �e vedno jok, kozarec prazen bom le pustil. Ogreta zemlja spet je zadi�ala, pomlad je, sonce in nov dan; le za o�etom miza stara, �akala bo zaman njegovo dlan. �e vidim ga, kako se je nasmihal, in �Gor �ez Izaro� si pel, ko je sedel za mizo truden in brez besed v brajdo le strmel. / Za ansambel Vagabundi/ ZUNAJ PADAL JE MRAK Zunaj padal je mrak, prve sence lunin srp mi poslal je z neba; v moje srcu pa skrita ljubezen kot pomladni spet kres plapola. Zunaj padal je mrak, prve kaplje, glas zvonov v �um de�ja je ujet; v mojem srcu pa je vsa ljubezen, da imam jo dovolj za ves svet. Vse bi dal, kar imam in sem ljubil, kar imel sem in vzel mi je �as; v meni pa se smehlja vse od sre�e pa �eprav zguban je �e obraz. Vse bi dal, kar imam in sem ljubil, dal bi trudno �e moje srce; da bi src dvoje v sebi imeli vsi brez sre�e, ljubezni ljudje. Svet je lep, kjer ljudje radi se�ejo v dlan, tam so ceste, tam je veter, tam je mir; svet je lep, kjer ljudje vo��ijo dober dan, tam je sonce, ki zahaja v mlad ve�er. Svet je lep, kjer ljudje radi se�ejo v dlan, kjer z nasmehom ti �elijo dober dan. / Za ansambel Celjski instrumentalni kvintet / ZDAJ VEM Zdaj vem, da ni bila pomlad za naju dva na najinih poteh; le tih �epet ostal je v vetru skrit, dve solzi le blesteli sta v o�eh. Saj bo pre�lo, le tiha, drobna bol ostala bo morda na dnu srca; da bo neko�, ko bo zbledela no�, med spe�e zvezde kot spomin od�la. Zdaj vem, da kmalu bo jesen, �e veter z juga nosi de� meglen in ti, kot jata zapoznelih ptic presli�ala si vzdih in zadnji klic. Zdaj vem, da kmalu bo jesen, sameval bo z menoj ujet metulj in droben, suh �e od pomladi cvet iskal bo �arek skozi dih leden. �e �akam te, a vem, da le zaman. Nekje �e komaj drobna iskra tli. Ne morem ve�, saj ni ve� sanj, da bi srce mi dalo �e mo�i. Le kaj bi ti v slovo lahko dejal, da sonce skril je �e oblak teman in le kot drobna, drobna sled ostal bo �arek le za majhno dlan. / Za ansambel �tajerskih 7 / PET NAS JE BILO �el je �as potiho mimo nas, tam nekje pod rudnikom obstal; v �rne roke v �rni je temi krampe te�ke nam vsak dan le dal. Skupaj smo na �iht vsak dan od�li, v rovih z nami bil je �rni �krat; tam, kjer �lo je le globoko in navzdol, z nami bil je �rni brat. Pet nas je bilo. Pet nas je vsak dan od�lo navzdol v �aht na �iht vsak dan, kjer je no� brez zvezd globoko pod zemljo. Pet nas je bilo. Zdaj sem sam pod te�o mnogih let. Trije so od�li, �tefan spi globoko pod zemljo. Vem, da vrag mi ka�e zadnjo pot zdaj, ko sem �e skoraj sebi odve�; le spomini, ki ostali so na �aht, dajo lepih dni mi �e najve�. Tam, kjer bil je z nami �rni �krat, tam, kjer je �e stari, �rni rov, rad bi segel zadnjikrat vam v slovo in umazan kot neko� �el spet domov. / Za Rudarski oktet Premogovnika Velenje/ MOJE SRCE HREPENI Drobne stopinje pokriva bel sneg, tiha je no� nocoj; sanjajo lipe ob belih poteh, sanjajo vso no� z menoj. Bele in mehke so vse poti, pada in pada bel sneg; od dale� nekje �ez pusti breg tiho polno� zvoni. Moje srce pa hrepeni, v sebi �e nosi pomlad; pesem toplih majskih vetrov pre�ene naj zimski hlad. Moje srce pa hrepeni, sonce je v njem vsako no�; �aka pomlad kot belj metulj, lastovka v njem �e gnezdi. Tam zunaj sneg tiho pada, veter sne�inke igrive lovi; da jih nekje v temnih vi�avah zajema v hladne dlani. Bela in tiha je no� nocoj, bele in tihe so vse poti; sanjajo trudne z menoj vso no� o cvetu, ki v zemlji �e spi. / Za ansambel Mira Klinca / V MENI PUSTITE VSE SANJE Tiho, po�asi prihaja ve�er, trudne so stare poti; padajo zvezde v srebrn tolmun, veter v oblakih �e spi. Utihnila pesem nemirnih je ptic, tiho je, tiho povsod; v soju ve�ernih jezerskih meglic sanje od�le so na pot. V meni pustite vse tiste sanje prvih pomladnih narcis; pesem sanjavih brez v samoti, vonj zadnjih sne�nih �e lis. V meni pustite vse tiste sanje zadnjih poletnih cvetov; pesem de�ja, ki v no� jo odna�a veter jesenskih gozdov. Tiho razpreda se v �amet ve�er, �as skoraj ve� ne be�i; zadnje �e ptice je mrak mi zakril v svoje dremave dlani. Spe �e stopinje na pra�nih poteh, tiho je, tiho povsod; �ez trave pomladne v spe�ih bregeh sanje od�le so na pot. / Za ansambel Celjski instrumentalni kvintet /
USPAVANKA ZA MOJE SRCE
Nocoj, ko bo uspavanko mi veter pel, bi rada spala, sanjala te kot neko�; le plamen sve�e risal bo odsev na stene sence dolgo �e v polno�. Nocoj, ki mi le veter bo�al bo obraz, verjela rada bi v srcu zadnjikrat; �e rada sli�ala bi v njem tvoj glas, ko prvi� �la sva sre�o dveh iskat. Iskala bom �e vedno tvoj nasmeh, �e vdeno sanjala z njim vse no�i; v pomlad, v jesen, na vseh poteh, morda tam dale�, kjer bele so gazi. Iskala bom trenutke sanj obeh, iskala v njih �e vedno tvoj obraz; ne skrivaj se, �e kli�e te srce, ko solzi dve blestita se v o�eh.
Nocoj, ko bo uspavanko mi veter pel, bo droben plamen sve�e trepetal; le tihi �um polno�nega de�ja, mi v sanjah bo oto�no �epetal. Nocoj, ko mi le veter bo�al bo obraz in zunaj se zapiral zadnji cvet, bo z njim zaspalo pozabljeno srce, ki ve� ne bo prebudil ga pomladi �as... / Za ansambel Nagelj /
JESEN IHTI
Jesen ihti in de� vso no� turobno pada. Odpadle liste veter pred seboj podi. Jesen ihti. Kot solze so de�evne kaplje. Nikogar ve� ne bo, mi veter �epeta v temi. Odprla vrata bom de�ju, naj pada hladen name, naj kapljice vso no� pr�e in hlad polzi naj vame. Odprla vrata bom de�ju, naj on z rokami me objame, srce naj ve� ne jo�e, ker si pozabil name. Jesen ihti in de� vso no� turobno pada. Odpadle liste veter pred seboj podi. Jesen ihti in de� z njo kli�e slutnjo vame, ti si od�el, utonila senca tvoja je v megli...
/ Za ansambel Braneta Klav�arja /
SKRILA BI TE NA DNU SRCA
Nekje, kjer veter z juga bo �umel, ostal bo skrit v o�eh nemir; kot sled vseh izgubljenih sanj, bo v meni spet prebujal se ve�er. Nekje, kjer zadnji si pustil �epet, te slutim kakor list jesen, ki trepeta, da ga v megleno no� odnesel veter bo v dih leden. Rada bi skrila te na dnu srca, v prgi��e zadnjih izgubljenih sanj; saj v meni �arek sonca je ostal kot drobna iskra zakopan. Rada bi skrila te na dnu srca, ko znova bo ve�er mehak in tih; saj v meni jo�e ptica strtih kril boje�e, ne�no kot je le vzdih.
Nekje, kjer z juga veter bo �umel, je strte du�e zato�i��e. Molk, ti�ina, �as nesli�nih ur. Sneg. Belina. Le po mehki poti z lutnjo gre polno�ni trubadur... Brezov list sem. Vanj pomlad v aprilu je dahnila. Kakor kaplja hladne rose misel vame je razlila slutnjo lepih, �ametnih besed. Pa ne bo jih. Vsaka bo le v koreninanh tlela, v liste bo jesen spolzela, le veter sli�al bo njih vzdih. VE�ERNI MONOLOG Vse bolj razpreda se ve�er. Na krhko vazo iz porcelana pada meseca svetloba, na preprogo lije slap srebrnih lis. Iz knjige kot meglen obris vame zre podoba. Rad bi zakril v ta ve�er preprost, na�et �e mozaik �ivljenja strtega okvir pre�udnih, vegastih oblik. V prgi��e izsanjanih spoznav drsim kot mavrica z neba, nekje iz slutenih daljav poti moj duh ve� ne pozna. Korake slutim zunaj. Korake tistih, ki v ve�er drsijo zadnjikrat v neznano. Korake tistih, ki ni jim dano ve� hoditi v pravo smer. Za njih je zadnji ta ve�er. Nekdo me vabi. Sli�im ga in slutim ga. �iroka senca raste v mese�ini in �epeta: �Pozabi! Pozabi!� Ne morem. Saj so ostali �e spomini in ti so �e edini, ki jih �elim le sebi dati. V sebi sem sam in iz sebe ne dam ve� moje pomladi. MELANHOLIJA Tihi, polno�ni �as. Z mesecem, ki ujet v oblak sluti, kakor slutim jaz. �e dolgo bova zrla v mrak. Polzim. Kot kaplja vina �ez raztrgan prt. Kar naprej, da bo praznina tkala pesem praznih �rt. Padam v svoj vodnjak, mesec mu dno razliva, da razgali se blodnjak misli, ki jih �as zakriva, da bi le navidezno pozabil in vse bo dobro in vse bo prav, ko ve� nih�e ne bo me ranil, ne v pra�nem kotu me iskal. V iskre �udnega �ivljenja tkem zadnje zrnate sledi; a misel svetlega hotenja bledi, vse bolj bledi. Tihi, polno�ni �as. V njem plahuta nevidna senca. Paj�evinast kot sem jaz niha medeninast krog lestenca �kripajo�e sem in tja. Tiho maje razcefrano vrv, leno se z �ivljenjem igra, preperelem kot je stara brv. OB REKI Nad reko lebdi njen nemir. �um kodrov pljuskajo�ih pozvanja ob breg. �ez slap zelenih vek polzi zgodnji ve�er. Med listi spe�ih vrb svetla ve�ernica utripa, lunin srp �anje �ez re�na nasipa kosme meglenih krp. Hlad veje iz njenih globin. Brze�i valovi �umijo �ez ujeti kamen. �e dolgo pod njimi osamljen �di kot ujetnik v je�i brez lin. Nad njim pa kapljice v no� pr�ijo, nad njim listi lapuha dehtijo, vrbe svobodne spe. In niti ne slutijo, da iz re�nih globin si �eli kamnito srce. V JESEN Vse be�i... Veter pa v sunkih se smeje �ez �irno zahodno stran. V senci samotne aleje rojeva v megli se jesenski dan. Veter hladno se smeje. Pred sabo �ez gole hribe podi trudne, svin�ene galeje. Pod njimi �opaste pribe lovijo ju�no smer. Dale� je �e ve�er. Skozi ozke in redke re�e zasije svetloba sinja, ni� ve� pa ne dose�e spe�ih, samotnih obal. Tam zdaj �umi v slovo. Samotna, kra�ka pinija �e ve, �e sluti jo, jesen, bledih in pustih osam. Iz kipe�ih in �ume�ih ran pojejo oto�ni vzdihi. Zdaj si tam, kjer pada nate �as kot sneg v vrta�i tihi.... KAR TAKO Rad imam stopinje bosih nog v rosni travi. Skozi �amet zelenih preprog se drami toplota mehkih tal. Kipe�e nebo bledi v ve�erni osami, barve so temno sinje. Sij prvih zvezd bo zakril zadnje stopinje s pra�nih cest. Tihi so bregovi v ve�ernem soncu, ko lije svetlobe zadnje slap. Brne�e, zadnjikrat samoten zvonik drhti v kamniti prag. Na cesto polega zadnji prah. Senca samotne breze be�i na zahod, no� jesenska veze nad njo megleni svod, brle�e svetilka uga�a in v kr�ih se znova pri�iga. Od dale� skovir se ogla�a oto�no, sanjavo, boje�e... Jesenski prsti �are�e prekrivajo obraz. Ostajajo lise peko�e, ki jih morda bo izbrisal �as. Vse je znova: jutro, pomlad, p�eni�ni klas. Le jaz nisem ve� jaz. VSE BI DAL Vse bi dal, kar pa� imam vsem tistim, ki so radi z mano. Vsem, ki z mano �utijo gozdov in �it omamo in dih pomadi slutijo �e v sne�enem marcu. Na cesti ope�anemu starcu bi stisnil dlan v oporo in gre�niku, ki mora delati pokoro za storjeni greh. Obupancu bi dal svoj smeh, da znova bi sijalo mu v o�eh. Le zase nekaj bi pustil. Srce, ki vse preve� hiti in se bojim, da �as bo moj minil prehitro, �e sredi lepih dni. To slutnja mi pove �e skoraj vsak ve�er, da kmalu spal bom tam, kjer je le blagi mir. Tam ni ni�esar ve�, morda je le �e jok. Naj bo. Je pa� tako. Saj nisem Bog. TI SI UTRINEK Moram. Rad bi ti povedal, da �e zvenijo lire zlate. Potiho, ne da bi se jih zavedal, zvenijo tudi zate. A ti, zapreden v paj�evinasti obro�, ne sluti� jih, ne ve� �e zanje. Kot ube�nik, ki ga skriva no�, be�i� v zapletene sanje samotno sam. Zlate lire zvenijo tudi zate. Mavrice sinje se ble��ijo vate, misli svetlobnih utrinkov padajo na �iroka, mastna polja, ki �akajo, da jih bo� zasejal s svojim gasne�im napevom. A sluti�, da v morja tone� z odmevom stopljenih sanj. TI IN JAZ Tu bom ostal. Meni je vseeno. Tistega, kar je pa� izgubljeno, ne bom ve� iskal. Ti pa bo� jutri �e dale� pred mano za svetlimi vrati. Le jaz bom ostal. Kot dolgouhec, zaprt v ogradi. P O Z D R A V Zunaj de� mrmra. Veter ga v sunkih zana�a v ju�no stran. Jeklena �ica zveni, je�i, nihajo�e igra. Tam zunaj je mrtev dan, tam zunaj prina�a jesen svoj pozdrav. Tam zunaj ne bom ve� ni�esar iskal. OCENA IZBRANIH PESMI BRANKA ZUPANCA Pri�ujo�a zbirka je izbor najbolj�ih pesmi iz SIPINE �IVLJENJA, uglasbenih besedil in TI�INE SAMOTE. Branko Zupanc je izjemno tenko�uten lirik, tematsko ume��en med �ivljenjem in onostranstvom. Ko razmi�lja o smrti, pi�e o �ivljenju! In obratno! Pisec je ve�ni popotnik, ki se le hipoma ustavlja na trdnej�ih bre�inah. Toliko, da zajame novega duha in nemudoma popotuje dalje. Popotuje, vesla, krmari skozi ne�tete reke, brzice, ska�e �ez tolmune, i��e brvi in mostove, pluje po oceanih �ivljenja. Pr Najobse�nej�i cikel pesmi je posve�en naravi in njenim o�arljivostim. Avtorju izrazito le�ijo oto�ne, melanholi�ne in mimobe�ne jesenske slike. Ta del zbirke bo zagotovo na�el veliko hvale�nih bralcev. Dol�nost slehernega napredno usmerjenega poeta je, da �lahtni in po�love�i svojo okolico. Da je preprosto svetilnik ljudomilosti! Tovrsten osebni pogled in odnos do soljudi nam Zupanc razkrije v pesmi VSE BI DAL. Ta pesem je �aromet avtorjeve topline. Zbirka BRANKA ZUPANCA je kakovosten prispevek v zakladnico sodobne slovenske poezije in bo zanesljivo imela �irok krog bralcev. Namesto sklepne misli naj za popotnico avtorju in zbirki poklonim stih: v duhu on brsti in pi�e o �ivljenju z a l j u d i ! Z A H V A L A Iskreno se zahvaljujem sponzorjem za finan�no podporo pri izdaji tretje zbirke pesmi SIPINE �IVLJENJA : FOTOLIK, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, OBMO�NA ENOTA CELJE IZLETNIK CELJE, CINKARNA CELJE, RTV TRGOVINA IN SERVIS Bogdan Opre�nik, s.p. T O � K A MOBITEL GSM, DEBITEL Miklo�i�eva 2, Celje Zahvaljujem se tudi mojemu prijatelju, Borisu Ko�evarju, za pomo� pri ureditvi zbirke. Branko Zupanc KAZALO : POPOTNICA TRETJI ZBIRKI Polzenje Agnoscija pred ve�erom Sestop V globine Izgubljeno Preludij Pustim zate II Objektiv Ti si Duet Ob sve�i Pozabljanje Kaplje Spokojnost Drobna pesem Iskanje Nasmeh Razpotje Bilo je Spet sem tu Nedokon�ana misel Partizana Do mene Sanje Bisagar Be�nost Tu in tam Tako blizu Povejte jim V pri�akovanju Akvarel Impresija Ozare MELODIJE SRCA Spomin na lajnarja Mamina ruta Pesem o dedu Jakobu Za �e�njevo mizo Zunaj padal je mrak Zdaj vem Pet nas je bilo Moje srce hrepeni V meni pustite vse sanje Uspavanka za moje srce Jesen ihti Skrila bi te na dnu srca TI�INA SAMOTE Slutnja Ve�erni monolog Melanholija Ob reki V jesen Kar tako Vse bi dal Ti si utrinek Ti in jaz Pozdrav OCENA IZBRANIH PESMI BRANKA ZUPANCA ZAHVALA KAZALO SIPINE �IVLJENJA Avtor: Branko Zupanc 3000 Celje, Dobojska 46 Izdal in zalo�il: Samozalo�ba Naklada: 500 izvodov Grafi�no oblikovanje: Bo�tjan Breznikar FOTOLIK,d.o.o., Celje Tisk: FOTOLIK, d.o.o., Celje Ilustracije: Monja Dernov�ek, Celje CIP � Katalo�ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji�nica, Ljubljana 826 .163 .6- 1 ZUPANC, Branko Sipine �ivljenja / Branko Zupanc . - Celje: Samozal., 2002 ISBN 961-236-189-4 114738432
ostal mi bo le tvoj nasmeh; �e sli�im ga, ko �akam te zaman na tistih skritih najinih poteh. Nekje be�i dan s soncem v ve�er in no� bo kot nebo brez ptic; ko de� droban po oknu le polzi, �e slutim, �akam na tvoj klic... / Za ansambel Ekart /
T I � I N A
|
Zadnja sprememba: 2006-02-08
Verantwortlich für den Inhalt dieser Seite ist ausschließlich der
Autor dieser Homepage, kontaktierbar über dieses Formular!