vsesledje

MENU: Nazaj na Celjsko literarno društvo?    Nazaj na "Avtorji"?                     Zapisi pozabljenih Kontakt Zoran Pevec    Vsesledje       Marko Novak Artur Štern Zoran Pevec                             Fit media C e l j e 2000                         PESNIŠKI TERCET * MARKO NOVAK * ARTUR ŠTERN * ZORAN PEVEC     Marko Novak   ÈRKE LUÈI     JESEN   Vsaka jesen je malce žalostna. Z listi, ki vselej odpadejo prerano. S pozebo, ki polja, od dela radostna, zapira v pokrajino osamljeno, zaspano. Ko tja ven pogledaš èez polico in vse tako dokonèno se dogaja: ne da bi kdo lahko ustavil ptico tja za vetrom od tu odhaja. Žalostna jesen. Vedno na robu štetja. Kot bi takšna morala že tisoèletja skozi vekov nišo. Ko èlovek si sezuje škornje in orodje skrije, z rok si zemljo še za eno leto umije. In se vrne v pradavno hišo.   NEDOKONÈANI ÈLOVEK   Ni lahko biti nedokonèani projekt nekega povsem neznanega boga. Na svetu, za katerega ne veš, ali je sploh zaèet. Ne veš, koliko njega je le zemlje. Koliko neba? To neprestano iskanje, ki se ne konèa. To nenehno sebe dopolnjevanje. Ko že misliš, da ta slika je že polna vsa… pa je še zmeraj le vmesno stanje. To hitenje, ta neuèakanost. Ta strah, da boš zamudil samega sebe. Ta v duši bivanja preplah, da ne bi veènost pozabila tudi tebe. Ko se zdi, da se na kraju vse zakljuèi, ne da bi našel tisto “pravo”. Ko še sploh ne veš, kje so tvoji kljuèi, se morda konèa ti pot še pred odpravo. Tako živiš iz dneva v dan mit Sizifa tik pod goro odrešitve. Slutiš, da je vse edinole dežela tam onkraj in da ne najdeš tukaj konène izpolnitve.     HREPENENJE   Toda nek napredek se vendar kaže. Èetudi se nazaj vse vraèa. Nekaj vendarle gori, takrat ne laže, ko vsaj enkrat se ti zdi, da se izplaèa. Èetudi še tako si majhen, èlovek, imaš nekaj, kar še vse prostrano ti zavida, kar ob kozarcu se ne daje na ulomek tik pred drevesom konènega uvida. Nekaj, kar venomer dodaja le k smislu. Kar zato nikoli ne odhaja, ko si jemlje v nesmislu tisto skrivno, dragoceno, ki prehaja. Ko za èas v veènem vlada, se ti zdi, ta neskonèni privilegij vrenja, zaradi èesar vse tako še ni, kot tudi konca krhkega, ranljivega življenja.   BRZICE   Reka teèe od zdavnaj že predano, zanesljivo. Niè se iz nje ne izteèe, èetudi pot te tvoje, èlovek, leèe tekla še tako bi prevarljivo. Tu po njej hitijo le brzice, ki za resnico ne vedo te struge, kot ne vedo na starodavni veji ptice, ali so iste ali vsakiè druge. Teèejo brzice, odštevajo si èase, ko teèejo v reki same zase, da svoj odtekajoèi èas bi ulovile. A v reki zdijo se, kot bi na mestu stale. Kot da se ne izlijejo iz reène žile, v èas prenikajo te davne skale.     ZAGORJE   Sreèo vedno najdeš za goró. Potem, ko neuspešno si sledil odpravi iskanje tistega, kar v duši tvoji je lepó, le ko poti zasijejo dve v spravi. Mar so res vsa ta iskanja v velemestu, ta pohajkovanja, tavanja le, da ne najdeš? Da za dan, ki te je spraševal, spet zajdeš. Da se prebudiš le v domaèem mestu. Morda zato o velemestu se elegija zdi najlepša pesem? O vseh teh zapušèenih cestah. O teh spomenikih. O prevaranih nevestah. O èasu in o tem, èesar veè ni. Toda, kaj sem našel tu, v Zagorju, ki je moji Ilirski Bistrici tako podobno? V tem majhnem. Ob reki blizu. Ob pogorju. Ki nikoli èisto ni obleèeno sodobno. Morda le to èesar nikoli v velikemu ne bo? Kjer trpi v šipah èlovek sušo. Morda le mali svet, to ozko in nizkó, a polno, polno svojo dušo.     OB KONCU TISOÈLETJA   Vsak dan, že od nekdaj, sonce za obzorja se v veèer potaplja in poslavlja v noè. Z njim gladina tukajšnjega morja v neznano globoèino zopet se obraèa proè. Pa spet sonce milostno vzide iz noèi, da je zjutraj svetlo od vrnitve. A tja se v mrak dan sleherni èrní in èlovek se sprašuje o smeri, dalji napotitve. Se sprašuje, ki le delèek je v celoti. Ob vsej tej tisoèletni gmoti, kot zdaj utrinek tu, in že drugam. Kam pelje, se sprašuje, pot, ki le naprej se zdi? Kam, ko je že skoraj ravno tam, pa vendar le v krogu se vrti?     TOLMUN   Za globino se voda mora umiriti. Potem ko izvira še zelena, jo je èez èas že modro piti, kot bi za ocean bila že malce pridobljena. V tolmunu je dno skrito. V njem brezrobno ti ne bo prekrije z globoèino oko, da vse tako v resnici zdi se umito. A tudi globina je, ker enkrat gre. Svoje telo za drugo da, da ne v njej stojeèa voda zasmrdi. Kot bi bila globoka prav zato, ker v sebi zajema vse poti: ko je, bila. In zopet bo.     ÈLOVEK IN SONCE   Èlovek in sonce. Na vsej poti. Tako danes. Tako že od pradavnine, dokler bo vzhajalo izza planine. Dokler mu noè bo šla naproti. Sonce z žarki odkriva vse tja do vrat, do kjer veèer lahko izda, kar jutro vse tako še skriva in kar nikoli noè z besedami ne da. Vèasih èlovek nima sreèe, kot predaleè bi od sonca stal. Vèasih blizu stopi, a se opeèe, kot bi v vroèini sleèi se ne znal. Vèasih pa je sam podoben soncu, ko na nebu sije skozi oblake. – Kot bi èrnih lukenj zmogel presijati znake v zvezde vselej tam nekje na koncu.   SVEÈA   Najlepše sveèa zagori v tèmi. V kotu sobe se prižge izhod luèi. Ko zunaj dan pospravi z žarki vsemi, se na sveèo sonce preseli. V tèmi sveèi daleè se spusti in duša mimo oèesa ji sledi. V njenem ognju je že tisto vse, kar v tèmi ni še to, kar je. Ta tiha moè je sveèe sugestija, a navznoter kot mogoèna simfonija, ko v tišini govori, da ni zaman. Najlepše sveèa v tèmi se iskri skozi slepoto tukajšnje noèi, kot videla bi v veèni dan.     OB OGNJU   Ogenj zdi se ne deli stoletja ne trepetajoèe, mrzle ure. V njem kot bi plameni nespoèetja vraèali na tisoèletne ture. V zubljih misli èez polena gre tišina. Kam prasketa èez duše obroè v žilah se odpirajoèa noè, ko se topi z voskom vsa sinjina? V kakšno brezno davne meseèine se èlovek potopi z odroènimi predeli, ko se dveh ujamejo za hip oèi? Kako ob dotiku iskra šine! Kako se razplamti v ogenj pranoèi, ob katerem smo nekoè vsi sedeli.     TRŽAŠKA ELEGIJA   Trst v poznem jesenskem popoldnevu. Tik predno vzide èez zaliv veèer. Ko se valovi že rokujejo v pristanišèu in mir že raztovarja z ladje, kar nabralo se je dnevu. Prsti starega, ki že od zaèetka odhaja, praskajo fasade. Violine mili glas rešuje tistega, ki se iz veènosti nahaja tu, da mu telo pokoplje èas. Sonce pa nenehno izvira – se izliva v morje. a pred noèjo vsegá se zdi le en sam dan: en dan èloveka, mesta en sam popoldán, ko tvoje je povsem bilo obzorje. potem pa vsi okraski tega bleska, vse, kar je v tem trenutku živo, potonejo kot v zgodovino freska nekega življenja – lepega, ker je bilo minljivo.   ÈAS   Èas neprestano svet odpravlja, okoli zemeljske osi ga kam seli, nazaj da vztrajno se vse ponavlja in niè da v celoti se ne ponovi. Nikoli èas nas ne odreši. Za njim nenehno èlovek le hiti, da tisto, kar mu uide, reši in s tem še to, kar ima, lahko izgubi.   Nekoè pa le spozna, da ne ostane od dneva, razen tistih v ognju kurjenih oèi, ki od dela in od ljubljenja bile so neprespane, a budne za vse dolgoèasne dni. Takrat, ko èlovek v srži svoji èas ustavi in teèi skozi sebe ga spusti, obèuti svojo dušo, ki se zdravi, ko v veènem niti hip veè ne beži.     JESENSKA REKA Jesenska reka se poèasi vleèe. To reka spodnjega je toka, ko se pokrajina že izravnava in teèe na široko èas v hipu prediztoka. Èetudi k izlivu, teèe zanesljivo in predano. Komaj za kakšen meter svojo strugo v tisoèletjih menja z drugo, ki sledi ji spet za dolgo, dolgo vdano. V njej gre voda neverjetno mirno, ko vali se v daljo skozi vas. Niti en sam ven iz niza glas ne zmoti to tihoto harmonije nepredirno. Gre, kot bi bi bila preprièana v usodo, da vse na koncu se izide in brezskrbno gre s svojo vodo, da z vsem že izlitim se spet snide.     POD ARKADAMI CELOTE   Pod arkadami celote, v luèi novega tisoèletja samotni mislec se potaplja v uganko veka. Bolj in bolj zanaša se na prste štetja manj in manj o usodi ve èloveka. Mnoge poti so daleè že prehojene… Številne diagnoze, formule izbrane, džungle, tajge in savane preèesane, le najbližje gore ostajajo še neosvojene. Košèke odkrivamo, celota pa ostaja nedosegljiva in vsa tista že od nekdaj vprašanja (bodisi o poèelih gibanja bodisi mirovanja) so še vedno niè bolj vedna in rešljiva. Okno za oknom v nedogled odpiramo in vsakiè se nam zdi, da se podajamo v nov svet, kot bi ne vedeli, še enkrat spet, da za seboj le starega zapiramo. Mar vemo, kam se vrti kolo vsemirja tako že tisoèletja vsako jutro v noè? Mar kdaj zvemó, kam nagibajo se èrke brevirja, od kje zaèetek sili daleè proè? Pa nam je vsa ta nevednost v prid? Ali nam neznanje slabša izid? – – Ko na tem hrbtu ostaja teža kamnov in bremen, ki ima že od nekdaj èisto svoj namen.     PLAMEN   Prsti sveèe v tisoèletjih še nepotešeni listajo po knjigi, ki se ne konèa. V njem sreèujejo že vsi umrli in še nerojeni se brez oblik tu prepoznavnega sveta. V plamenu vseh stoletij se objemajo telesa. Vseh rodov. Še isti èas od pravotline se odkriva iz dnesa, ko se iz tème vrata odprejo v nas. Se zdi, kot da ne gori to linearno pot vse veèjega napredka, iskra, ki se vžge, da izgori. In kot bi plamen od nenastalega sveta. Ne od kaminov zemlje, ne od zvezd neba. – – Temveè iz pokrajine brez pepela, brez kosti. In brez zaèetka.     ROSA   O rosa! – Biser si v travi. Po tebe se potaplja duša v obèutek, da preobrne v èasu si trenutek v tisti neulovljivi in sanjavi. V rosi ti stopalo gre še tišje od utripa kril neslišno po planjavi. In da ti ptice letajo še višje je treba sleèeno nebo imeti v glavi… O, èas, ko bosi prsti dlan mladosti štejejo in dan se ne oblaèi v rokavice, ne drevesa zgubljajo v hosti. O kraj, kjer petja izpušèene ptice èutimo utrip v srcu biti. – Ko najbolj smo, ko smo odkriti.       LUÈ Kakšno jasnino izgovarja luè v nôèi tam na grobu v objemu mraka. Da se za hip ustavi potujoèi, ki mu že zmanjkuje zraka. Je luè, èe mu prišepetava noter, da sad bo vsak obran. Je luè, èe je njegovi misli boter smisel ta njegov vsakdan. In èetudi luèí je velikost bližina, je še svetlejša, èe sveti z njo èloveku pred oèmi daljina. Kot bi najveèja luè bila šele obeti, da more daleè še od tu. In daleè po planjavi – Tja proti svoji nezasenèeni sveèavi.       Artur Štern   VAL KOREN   NIKOLIŠNJI ZAPIS   ZGODBA O NIKOLIŠNJEM ZAPISU Kar se ne zapiše – kdo bi vedel, ali se lahko še obudi, tretji dan do èrke ponovi; ali pa izginejo sledi? Kar ne piše, ali paè obstaja – ali ga, èe drug ne ve, sploh ni; vse do konca se ne sporoèi – in je daleè izmed vseh vesti. Zgodba ve, da je nekdo ustvarjal, toda marsikaj pustil vnemar, ne da bi konèal katero stvar – zrl je vzkipevanje utvar. Kdor je šel za njim, pa ni bil laèen – vselej je od njega shajal kruh, èez prostranstva je veljal posluh, misli pa nad vse tihoben duh. Kdor ni uvidel, ta je našel slavo; kdo pa vendar velièasten vtis – stvarnik le še zre na svoj previs, zgodbo, ta nikolišnji zapis.       POEZIJA   Poezija je ranljiva. TRIJE v Ljubljani na novo leto Kdo bi skušal misliti, da bomo v telem mestu. Jaume, Katalonec. Finec Timotej. In jaz, doma. Ne, na vrh z robá evrope je našló že tistikrat, neke zime govor se je dvigoval v poletju. Zdaj smo tu, vsi trije ali sto, èe kdo opazi nas, važno pa je, da nas ne, kot resno površinsko stvar. Tega nisem bil pribijal, vendar bi opolnoèi vaju, svizca izprek kamnin, iz morja leva, kot le kaj prvi želel zgrabiti okrog ramen, kot govori – èisto niè na meni, crknjen hrošè in disko brez luèi; kot ozraèje šepeta vso drugo barvo kakor last – in že zdaj ob šestih voda v zraku seda na spomin. Vesta, vendarle od zdaj, o tistem o sedanjosti, kadar gre, se nadvelièa – paè plehkoba, krava, slad; toda v spanju vaju gledam, to je vek menda, ta hip – pa naj stopamo na prvi dan, ki ni še skoraj niè; malo manj, da ne brez zveze gremo vsi na cesto scat – vesta, dasiravno spita zdaj, za prvi letov dan. KARNEVAL Staro mesto èara megleneè ovid, žlahtno veje in trohnobno svoj zabris koridorjev, vpetih med dvoteri zid, in na tretji strani je vodén previs. Mesto snubi maske in je sonèen dan, skrivane lepote skladba opoji, roj živeèih trup je rajanju predan, zrak otaplja srh, in že se zveèeri. Hlad zgosti strahove, kruši kamne iz lin, iz rokavov ulièic, izpod mostov, tretjega rogà klobukov in temin žanje žalospev komedijinih nosov. Smešna groza krili, doktor sem pošast, šarlatanski modrec, nikdar dorekljiv, vendar pa zapeljem vašo skrito slast, vsakdo je kaj kmalu veèno neumrljiv.       AKADEMIJA Tako si, stara sablja, našèl na venec, bot, kjer lije kalna reka in sega podrtija, nedaleè od ljudi si – v pogledih domaèija; nedaleè od razpotij stoji akademija. Na zidu gori gnezdi rodbina sivih kavk, prihod je nezastražen, zato pa vse bolj èuden, odpreš in stopiš v halo, a prostor ni obljuden, odpiraš tudi druge, nekdo je vendar buden. Utihnejo glasovi, register zadoni, naprave se vrtijo in mojstri v vsej obrti popadejo uèenci za voljo ter naèrti, zapadejo še k tebi, še toliko prezrti. No, v sebi nosiš prostor za daleè hujši tek, pri dnevu že poslušaš viole stare stroke, prijatelj, in zdeluješ prehodnate oboke, brez vsega gospodar pa za máhovne otoke. Sobotno jutro v ohcet prigaja se vam pir in tamkaj rdeèelasa v prvem krogu jame, na hrbtu si, samo še, da ogenj voz objame, na hrbtu ogenj vraèa prekletstva èrne dame. Poljubi vroèekrvno, ne stari viti ples, vse niè in samovedno izgubljaš to razliko in èarne dni postaviš za èrno belo sliko in že v prihodnje veješ, izginjajoè v obliko. BARCELONA Kjer se rumeno rdeèe sonce toèi èez robove, kjer maske gledajo z balkonov kakor divja obala in kjer prehaja mir viharniške krvi v rodove, stoji stoletje stara nezgrajena katedrala. Ob neèloveški uri se razpre, živeèa skala, predstave preigravajo zasanjane svetove, drhti skrivnost od usten v môèi temnega zrcala; zoreèi dan v pojavljene nikolišnje zidove. ZVAREK Sneg je prekril letne èase in blatna dvorišèa, ceste, ves vid, ki se je s solzami daleè naužival; dalje koprena vejoèa vekovna dvorišèa. Ko sta hodila, mu je namenila svoj zvarek, oljnat in poln plavajoèih rastlin v steklenici, kot indijanca sta vedela, kaj je tak zvarek. On je po sebi pretakal strahotne sokove, buril se je in menjaje se smrtno umirjal, s èarom pa upal uvesiti vroèe sokove. Ona, mu sestra in sestra lisicam v gozdu, ki pa je sama bila stvarnica vraèevine, sama je vedela dosti, kaj pride v tem gozdu. Izza plitvin prvobitnega tam so prerije, steze do tja so nevidne, skrivnosti popolne, tisti z opojem edini prispejo v prerije. Sneg je ponoèi prekrival stotera èutila, vsaka snežinka je legla na svojski odtenek, zjutraj v viharju so spala, mogoèna èutila.       MEJNI ROB Pero poprime zlomek, zanese star peèat: neèesa ni za v sode. In glej èezmejni par. V življenju sem mejitev naèutil in slavil – in zdaj ta dar rešitev, kako povsem mejiv. V življenju naj skeli in naseljuje trte pa tja do zgodb cedi veljavo mejne èrte. Ko meja vse loèuje, imena bližnji rod, je èas za noène sluhe, da planejo èez rob. Tako gre stara pesem in sega najin rod in spet in spet prepleše stoteri mejni rob.       OBRAÈUN PRI READINGU Res z meèem jo junak konèa, s poljubom bednež mar, je njena veèja usoda smrt kot gren in drugi èar? Ne vsak, ne ubije je nihèe – že prej je mrtva stvar. Nazadnje bo uvidel vsak, da ljubljeno ni stvar, poljub drži se meè vari, ne nanj, a pred oltar, stresuje in prekaša, ubije le nikdar.       MAJ Naj gre h koncu. Letos je najbližji, kakor vem. Dal me je na piramido, prav na ostri vrh. Pa sem bival in se muèil, potlej dotrpel. Dosti je, za tobogan sem si jo, zgradbo, vzel, pa sem šibal dol in gor v en èas – ker slast je srh; ni višine same, venomer stoji na èem. Bil je žužek, barve in oblike kakor krt. Smešen je prišel, ko sem še bral, sem naokrog. Kolovratil je po dlakah, kot bi bil vesel, potlej sem pomislil, da morda ne bi trpel – vanj sem pihal, a je kar ostal in bil ubog. No, naposled je poletel. Tu je velik vrt.       KRI Ob zlatem obredu se zmaje grotesken odpev, ne, nisem te gledal, le v smešno zamišljen poèivam, vseena beseda, že zlunkovec, strièevski del, natanèno obvladam in branim ugled trdoživa; že prej sem, saj veš, te v rokave, veèino, zajel. Kot vidiva, zdaj je vse tu, le nièesar pa ni, vsi svatje bi dali besedo, ne stavijo pare, ko ti izgovarjaš, kako je moj glas in oèi, je mir, toda èakam na èas, naj se konèno ne zgane, oba veva že, jaz niè bolj kakor ti, kaj je kri. Povem ti gotovo ne, jasneje ti govoriš, kako se dotik preigravo odkrade v neskonèno – nekoè je bil hrib in bil prednik zelenih oèi, ne tvojih ne mojih, a najinih, nikdar v obsodbo, na poti stoletja si z mano zdaj ti, moja Kri.       OBLIKE V ŽIVLJENJU Nabrale so se iz vsakdanjega življenja, ko trajajo, nikoli niso prav presežne, in ko minevajo, v spominu ne skelijo, celo prièakovanj zares ne valovijo, in vendar so, preproste, jasne in obrežne, vseskozi tukaj, mimo znanega hotenja. Pa so vsebine teh oblik kakor želenja in segajo na èisto drugo stran kot sanje – niè trdnih sporoèil se iz slednjih ne prebija; in z njimi se ne kosa niti domišljija, saj jim nosilec že porašèa v iskanje, ki ga nanese vsak dan novega življenja. BOGINJE Nekoè niso lagali: so bitja brez stopinj, med ženskami se, tu in tam, res skriva èar boginj; med èasom, ko vsebina pogubno je in ni – nekoè – pa se zavest o tem do zadnjega utrdi. Morda je vsaki ženski ob nekem èasu dan med prste meè, viseèa tehtnica na njeno stran; med njimi je naposled neznansko veè boginj, morda nam v èasih vsaka od njih doloèa smer stopinj. A nekaj le jih pride nad enega moža, med vsemi mu je tu in tam katera usojena, medtem ko sam ne more, ne ve in ne sledi, a one vladajo, izbirajo, kar se godi. Lahko bi sicer rekli – le baba, kákšen bog – èe ne bi bil objem teh ustnic in napetih nog – èe ne bi bil prenašan v valovih skozi èas; lahko bi jih uganjali, pa so valovi v nas. Najhujše je paè tisto: ko mine, se poji; med vsemi ni boginje veè, ki jo nadomesti. Medtem ko v muèno dolgost prirašèa nova, in najhujše le preide – zgine tudi ta v spomin. Kar vstaja rdeèelasa, je tod že stari svet, med oble nordijske boginje bojevanj zajet; med vzpetji med prameni minulo zeleni, kar zadnja neverjetna irska boginja straši. Nekoè lagali niso, poznali ne stopinj, med te pa segajoèa in zastrta dna višin; med èasi, ko vsebina verjetno je in ni, nekoè obstane, bog nièesar, med boginjami.   GUELL Èez nekaj let, ko zgodnji mrak polega nad vrtove, ko stebri, stropi, mozaiki in èudna prebivala postanejo lepo za vselej trmaste zasnove, prijazno bivajo onkraj domaèega portala. Najboljši arhitekt dobi najveèjega rivala, ta, zadnji med naravoslovci, mislec brez osnove, izvablja vse prismuknjenejše rime iz brenkala in zase in za svoje maèke izgraja vse gradove.   VAL KOREN Želeli so ga v materinem rodu imenovati Val. Iz oèetove rodbine se mu je podalo ime Koren. V redovih rodnega je stalo, èesar ni bilo iz tal; navzkrižno je vsebina nadpreroško rastla iz imen: oèetovnih oblakov je bil sin, po materi zemljan – loèljivost pa je porazgubil, metež bil miru in strel, postal nekdo, ki je preprosto znal vihar – biti vkopan, od tam pa, kjer ni niè nenadno, se je lotil trdnih del. Ljubezni ni preveè poznal, nad njo je le ves èas bedel – o tem je kmalu vedel veè resnic kot prejšnji strokovnjak, in pisal nje in zgodbe, in od njih polagoma slovel; od tega protislovja stran ga je peljal zahodni vlak. A tistikrat je v zraku že bingljal naravoznanski rek – v stotisoèih se izoblikuje blaznež vendarle svetal – kakor iskatelj je ta oni speljal svoj poizkus v tek; le kje je zadnji okop pred grièi – kje se le zvrtinèi nrav? Možakar si ga je seveda izbral kot vrhnji cilj vprašanj. Z visokimi potezami je nanj polagal svojski vtis in bival v èasu oceanu, dokler ni postal, sveèan, pred prvo toèko izigravanja (kot dé prirodopis). Utvarjal si paè ni, da bi mu Val Koren kot gorostas duha le še ne znal prebrati iz sence skrivnih površin, pa tudi upal ne naèrtoval spoznati, kod že glas moža s pogorij tiho ve o njem še zadnjo vseh globin. Samo po tem doslednem zleganju nesmisla kdo spozna kaméni dih norosti vrlega nikogar, ki naprej poganja zgodbo dveh, in rast razkola se ne dokonèa, kot piše po snegovih: vzkrižem vzpon ne ugleda lastnih mej. Narašèajoèi vmesni niè je neizrisan naroèaj; in slednji se odžene, od koder prvi ravnokar ugre. Podatkov ni, nihèe ni preizkušen, vse je nastežaj. Tako je Val Koren opravil z moro; da nihèe ne ve.       SAMO TO Vzpon, kjer je dno. Sesedena višina. Vedeti samo to.           Zoran Pevec     POD SILIKONSKIM NEBOM   MIGETANJE SKRBI   Tu je ta èas, priklanja se, prihaja in izginja. V zapredku trajanja, loèen od sveta, se kremži gospodar navzoènosti. Bo èudež, bo ocean   z valovi prihrumel, bo zaznamovani pustil znamenje, odtis spomina. Ves buren hip je v slehernem drgetu, s sledjo se lahen vetriè poigrava.   Daleè, blizu in še kje seveda, hišni maèek, v kotu, z maèko v klobèiè se prepleta, osamljen namrgoden mož   se sem in tja preseda, preklada èasopis, v skodelico dolije èaja in prehaja v niè kot bleda kreda.   SIJ SLEDI   Po sledi, ki beži, beži v daljavo, izginja blag spomin v zaprto dlan, poèasi list jeseni pada z veje, poèasi, leno, leze mrak v veèer.   Tiho èas izginja za obzorje, èaka na besedo, igro ali strast, le hip ponuja nam lahko užitke, vse drugo strah je, smrt, povešen glas.   Tu pozibava pesniška se rima, otrok nasmiha se ji razigrano. Samotno pismo naslov v sebi nosi   in nam odgovor vedno isti da - nedosegljiva želja je v drugem, zasidrana kot val sredi morja.     V MRAKU VEÈERA   V mraku veèera minevajo dnevi in misli priženejo pesmi na dan. Pisma odpirajo luknjaste zgodbe, nekdo jih prinaša in nekdo drug   jim obraèa pomen. Mi pa stojimo, kot bi èakali na nekaj, èesar ni, tiho v temi spomina, tiho kot nemi vsakdan. In morda res bliža   prikrito se tisto, èesar nikdar ne bo. Tako sami, pogreznjeni v neznane obljube, strmimo v blede èrke   in naš polblazen pogled je usmerjen v blesk daljave, v nekakšne širjave, katerim uganka doloèa privid.   MAJHNA KNJIŽNICA   Vrh stolpa utripa luè spomina. Blizu, nekje, domuje prava smer. V besedi odtisnjeno kraljuje navdih moža, ki s èrko v svojih   mislih blodi. Neštetokrat je vse prebrano, na robu mesta, v sivi majhni knjižnici in tu teži zaèeta pot v neskonèni mir.   V toèki, kjer se križajo vetrovi, kjer deški prst zariše krog, ponavlja pesem svoj napev.   Ta kraj se s peskom meša v obalo, na robu svet se v valovih maje, a knjiga, knjiga spet obrne novo stran.   DUŠEÈA MEGLA   Tu, kjer sedim, je kar dolgèas, nikomur se nikamor ne mudi, med prsti se dušeèa megla hlini in sploh odsotnost prevladuje.   Pogled èez ramo vržen vase zre, brezplodne so besede, obtežene s frazo, ocvetlièeno domislico, z zgodbo, ki privid preganja sem in tja.   Morda bi šel drugam, v vesolje, nekam, kjer z zaprtimi oèmi nevidno vidiš. Potem opisal bi nestvarno stvarnost,   ki paè resnica je laži. Trpežno hlinil bi radost in za vogalom pisal bi grafite. Morda. A pravzaprav najraje tukaj ždim.     POD SILIKONSKIM NEBOM   Hiša, reka, kamen, razvejano drevo, prostranost brez zaèrtanih meja, blodnjavo mistièna podoba in kraj brez samotarja, pohabljenec   v nasprotju z iluzijami predstav; vse to in transplantiran grešni jaz, pod skorajda prosojnim silikonskim nebom. A je svoboda trda kakor   diamant. Je v glasu oster zvok, v njem èuti se vreznina. Iz nje visi, kot pocejena slina, razvleèen dah   odsotnosti. Mož je spremenil spol, ženska sledi mu v tem dejanju. Pa kaj – stil paè obèuti mali manko.     TRETJI ÈLOVEK Ko se zavemo, da gre za povest, razkrinkana molèeènost hitro mine, preplavijo nas prazni dialogi, obsedeno strmimo v prvotno sceno.   Prvotna scena je bobnanje v tri dni, parada za bledico slaboumnih, je krièeèe rabljena spoštljivost, izdolbena v smrtonosno èuden èas.   Na bledih listkih v presledkih piše, da videti se da mimoidoèe, ki rahlo sklanjajo se v pozdrav.   A, že ko prvi, drugi, tretji èlovek v ulico izgine, in ko za njimi ugasne sled, v stekleni sliki stekleni pogled.   MESTO Pahljaèa ulic labirint razpreda, mrak poplesuje v neonski svetlobi, reka poèiva popoldan v lenobi, ob stolpnici drhti beseda bleda.   Vse je tu, a virtualno že odsotno, mešèan, ki nekaj kar naprej kupuje, vedeževalka, ki v glavnem obupuje, pozdrav, ki se nasmiha blagohotno.   Na pamet in po nareku èas poteka, zaspano mesec opazuje svet, megleni dim na nebu je prevleka,   prodorni žarek z njim v eno je sprijet. Tu pa tam se množica v celoto steka, in vèasih ravnovesje je zaèaran cvet.   SLED MEŠÈANA Sled, ulica, pogled, spomin, vse, kar se vsakomur dogaja, morda je v znaku opomin, teža obraza nas zavaja.   Podoba kaže nov okvir, vse medomrežje zaokroži, v ednino sklanja se obzir, tuj tujec ga v pozabo zloži.   Mešèan smeji se, kaže sliko, na njej kaleidoskop želja s svojo potrošniško obliko   iz prodajalne se smehlja. Izkustvo nièa daje piko, potem pa konec priskaklja.   ÈIPKASTI SPOMIN (za Tadeja Zupanèièa)   Recimo limerick je, list, drevo. Èipkasti spomin se razprši. Dvorišèe je, ti, jaz in še nekdo, po želji veè nikjer nikogar ni.   Potem je tu mlad mož v tišini, iz optiène metafore zrcalo, deèek zapira vrata, se razblini, v eno zlepi se, kar je ostalo.   Ostalo je zgolj iluzija in velièastno zlo omame, sled, ki sama vase se vpija.   Na koncu se vsak sam objame, na dolgo pot poda se mimikrija, v širni svet tihotnosti, osame.   PAPIRNATE TAPETE (Milenij) There is a land called Lost at peace inside our heads. Geoffrey Hill   I Pripoved v bajko svetle zvezde nosi, pogled usmerjeno drži se shojene poti, kaplja dežja, majhno veselje, trepetavi glas. V sobi slika v okvirju,   na njej odstrnjen pajèolan pokaže smiselno nesmiseln prizor - oseba a sedi v fotelju, ob njej stoji telo brez jaza, prismuk morda,   morda le maska, virtualni skeè, v kamnu znanci brez obraza in ženska s sklonjeno glavo   izgleda, kot da teži jo bivši èas, ki nosi ga s seboj spomin boga. Oseba be – z njo angel onkraj vsega biva.   II Pušèoben hrib na njem podoba, ki jo spušèeni veter prebudi. V dolino skotali se skala; popotnik, ki strmi v dno stopala;   korak naprej-nazaj zaganja se v pešpot. Mešèan iskreno namiguje na letnice in na imena, vrezana v stene pradreves.   Potek zgodbe se odvija, kot ko po žilah teèe divja kri, in ko pred vrati deklica   se v nedolžnosti spozna. Hladne dlani objemajo znamenja, ki jih zapušèajo sledi vseh dob.   III   Teater, temno rdeèi sedeži povsod. Ura doloèa èas, igranje krajša pot, ki vleèe se v razgaljen molk, razkosan na nepredvidena dejanja –   sfinga ne razreši vseh zablod. Nesreèen stik in pozlaèen sijaj platnic, skoraj izmišljen lik, razdalja podaljšana v samoten krik.   V slepe navade èemijo gledalci, ta èudni svet se deli na dva dela, v enem je pesem zapeta v dvoje,   v drugem nièvrednež na vlogo, v igri, preži. Trdno in tuje se tukaj potuje, blazno in smešno naenkrat v glavi kljuje.   IV   Ženska pada na kolena za njo angel mlad stoji, kot da prosi jo, naj vstane, namiguje nekaj ji z roko.   Motiv spominja na zvestobo, bogve kateri bog jo še pozna in kje pravijo je luknja v svetu, ki takšni zgodbi se poda.   Prazni niè ne loèi znaka – misel od besede èudne, nihèe ne ve povedati, zakaj   vse v ljubezni se poraja, ki vztraja, ko je že konca kraj. Sled ljubice potuje skozi ogledala.   V Oèi so polne pustih sanj, zažigajo omamljeno glavo, soparen veter, v vrh dreves požene par se zapušèenih ptic.   Mine dan, hlad zastor razprostre, na ustnicah obstane laž, svilena ruta pada z vratu, preteklost se v nestrpnost slaèi.   Posmeh ne sliši prav niè veè, kot noè izginja preseneèenje, v en glas brni spomin moža,   ki misli manj, kot riba sred morja. No, videz si obeta, kar obetati se da; tu kroži brez èrke in besede pismo.   VI Izvir vsega, lobanjski šiv sredi votline, v skrinji skrita skrinjica; predal odprt, v njem spomini, na steni sled papirnate tapete.   Preroške blodnje, razcefran pogled, knjiga, pod ovitkom bleda prva stran, na njej zastrt obris pozabe, razprte èrke lastnega imena.   Preštevanje preštetega, preprost poklon poljubni situaciji. Dvojni èas, mladost zelenega spomina.   Èlovek zapre oèi, pisava zgasne, svetloba hodi nekaj tisoè let, v dlani življenjska èrta se zamakne.   VII   Je slika, fotos je, spomin pozabe in nekdo na vrhuncu stare slave, ki zaspi v noè, tema zastane. Levo zgoraj je z zvezdico oznaèen   hip, ki kar naprej stoji ob vsem, kar je odsev minulih let. S èelom skoraj se dotikata obraza, eden èrn, drugi bledo bel.   A, niè èuditi se ni letom, naj prasketajo v kotu, temne sence, vonj stoletij jih zaznava,   melanholija sloke oblike, nekaj pesniških izlivov, na pol vstran obrnjene oèi.   ÈRKA Zasopljeno poskuša gledati sanjavo, zveni in vèasih poje o milosti, ki se blešèi v daljavi, ki izgine preden se pojavi,   navzgor v nebesni prostor plane, pade v temino, v èisti niè, v del besede se potuhne, zapiše v divje se plamene,   v pusti èas, ki se utrne v slepo ulico sintagme in vse smeje z bremenom shojene poti prešine.   fonem, brljivka smisla, nagaèena podoba, kristalno èisti spev popolnoma vsakdanjih drobnarij.   RAVNOVESJE Glej, polovièen greh, podobno je kot roke pol ali po podobi napisane v spomin utrte pol besede; niè, le proga nezarisane menjave –   tu, tam… vseeno. Zadošèa zgolj preroška dlan in prava mera dobrega spomina. Telepatija, znamenje, izbrisan plan, dotik vsakdanjosti, ponarejen pozdrav.   Je le trenutna boleèina, ko mine, vse izgine, svet ukrivljenost zravna, napihne se v peno, ki kipi in spet upada;   ah da, v resnici razprostrto ravnovesje. Le èlovek sam, v lastnem dvomu krili, nekje med tihim nebom in zemljo.   OPAZOVALKA SENCE Na roko je naslonjeno dekle, bogve kaj misli, kam s pogledom zre, ob mizi, kjer sedi, je belo pismo, v njem spomin morda, morda le klic želja.   Svetlobo stiska èrn obroè okrog stvari, ki spijo v mrežastih dotikih, žmrkanja zvezd utrip jih le zazna. In je tišina, dnevu blizu drugi dan,   nad pismom je razprta dlan. Umišljen èas hiti, v skladnost gresta hip in skorajda beseda cela,   napisana, kot je zapisan glas, nekje na sredi med vrsticami v senci trepetavega duha.     Na kratko o avtorjih Marko Novak (ilirska Bistirca, 1967): pesnik, magister prava (ZDA), doktorand prava, sodni tolmaè za angleški jezik in prevajalec, esejist. Živi v Ljubljani. Prve objave pesmi v letu 1993. Nastopa na literarnih veèerih po vsej Sloveniji in v tujini. Pesmi in eseje objavlja v najpomembnejših slovenskih literarnih revijah. Pesniški prvenec – Ocean v kaplji, 1998. Artur Štern (Ljubljana, 1965): veterinar, magister medicine, doktor biologije. Nekdaj znanstveni raziskovalec in univerzitetni predavatelj, zdaj svobodni literat. Utemeljitelj metabiologije – esejist (Altruizem, 1996; Metabiologija, 1997; Metabioigra, 1998), kolumnist, romanopisec in poet (Dolina lepotic, 1992). Zoran Pevec (Celje, 1955): ekonomist, slovenist. Objave pesmi – vse pomembnejše literarne revije pri nas. Pred leti edini predstavnik Slovenije, na sreèanju pesnikov republik in pokrajin, v Kosovski Mitrovici. Tretja nagrada na nateèaju za Evropski mesec kulture v Ljubljani za pesem Mesto (prevod tudi v anglešèino); kasneje prebrana še na podelitvi Županèièevih nagrad. Pesniški prvenec – Zapisi pozabljenih, 1996.                                                     KAZALO     Marko Novak ÈRKE LUÈI JESEN 3 NEDOKONÈANI ÈLOVEK 4 HREPENENJE 5 BRZICE 6 ZAGORJE 7 OB KONCU TISOÈLETJA 8 TOLMUN 9 ÈLOVEK IN SONCE 10 SVEÈA 11 OB OGNJU 12 TRŽAŠKA ELEGIJA 13 ÈAS 14 JESENSKA REKA 15 POD ARKADAMI CELOTE 16 PLAMEN 17 ROSA 18 LUÈ 19   Artur Štern VAL KOREN NIKOLIŠNJI ZAPIS 21 ZGODBA O NIKOLIŠNJEM ZAPISU 22 POEZIJA 23 TRIJE v Ljulbjani na novo leto 24 KARNEVAL 25 AKADEMIJA 26 BARCELONA 27 ZVAREK 28 MEJNI ROB 29 OBRAÈUN PRI READINGU 30 MAJ 31 KRI 32 OBLIKE V ŽIVLJENJU 33 BOGINJE 34 GUELL 35 VAL KOREN 36 SAMO TO 37     Zoran Pevec POD SILIKONSKIM NEBOM MIGETANJE SKRBI 39 SIJ SLEDI 40 V MRAKU VEÈERA 41 MAJHNA KNJIŽNICA 42 DUŠEÈA MEGLA 43 POD SILIKONSKIM NEBOM 44 TRETJI ÈLOVEK 45 MESTO 46 SLED MEŠÈANA 47 ÈIPKASTI SPOMIN 48 PAPIRNATE TAPETE Milenij I 49 II 50 II 51 IV 52 V 53 VI 54 VII 55 ÈRKA 56 RAVNOVESJE 57 OPAZOVALKA SENCE 58 AVTORJI 59                                               CIP – kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-194 NOVAK, Marko, 1967 Vsesledje / Marko Novak, Artur Štern, Zoran Pevec Celje: Fit media, 2000 ISBN 961-6283-05-7 106877440   MENU: Nazaj na Celjsko literarno društvo?  Nazaj na "Avtorji"?  Zapisi pozabljenih Kontakt Zoran Pevec